Ohranjevalec vrednosti

Ustavimo se nekoliko ob plemenitih kovinah. Opazili smo, da so v zadnjem mesecu cene precej porasle. Ob tem rad opozorim, da niso porasle plemenite kovine, ampak je pravzaprav denar izgubil na svoji vrednosti. Plemenite kovine so v omejenih količinah, ne da se jih legalno »ponarejati« (kot denar) in zato tudi vedno ohranjajo realno kupno moč. To nam jasno kaže tudi primerjava z drugimi surovinami npr. nafto – za sodček nafte je bilo celo stoletje potrebno odšteti dobra 2 g zlata. Tankamo pa vendarle dražje, kajne? Zlato torej tudi v tej krizi kaže svojo pravo funkcijo – funkcijo ohranjevalca vrednosti. V času prihajajoče inflacije bo ta funkcija še toliko bolj pomembna.

O plemenitih kovinah se veliko piše v tujih medijih:

• Marc Faber je mnenja, da je danes zlato bolj ugodno kot leta 2001, pa čeprav je na prvi pogled »dražje«, ker je danes nevarnost na trgu precej večja.
• Renomirani časopisi kot je Manager spoznavajo tudi prednosti srebra. »Srebro bo na dolgi rok premagalo zlato«. Na to sam že 2 leti intenzivno opozarjam. Nujno mora vsak od nas posedovati vsaj nekaj srebra. Srebro je danes izredno izredno poceni in še toliko bolj podcenjeno.
• »Big player gehen ins Gold« - tudi bogataši počasi pretaplajo svoje premoženje v zlato. Če je plemenita kovina dobra za njih, zakaj ne bi bila tudi za nas?

Naj zaključim z mislijo, da je strategija nalaganja v teh časih veliko bolj pomembna od obresti. Pravilno svetovanje in pravilna izdelava osebnega finančnega načrta z opozorilom na vse rizike in stroške, je danes za vsakega posameznika nujna. Prej ko bodo ljudje to spoznali, bolje bo to za njihovo premoženje.

Pokojninska reforma

Tokrat bi se ustavil pri osnutku predloga nove pokojninske reforme, ki je pred nami. Ali bo reforma dejstvo, da se bomo morali sami »pobrigati« za lastne pokojnine, kaj spremenila? Naj spomnim, da smo bili priča prve pokojninske reforme že leta 2000. Vse od takrat je jasno, da do nove reforme našega zastarelega pokojninskega sistema enostavno mora priti. Na to nas že nekaj let opozarja tudi Evropska komisija. Danes se glede na učinkovitost našega pokojninskega sistema med vsemi članicami Evropske unije nahajamo na predzadnjem mestu. Slabši sistem kot je naš ima samo še Italija.

S klikom na priložen članek lahko preberete več:

Nam pokažejo le vrh ledene gore

Za nas, navadne smrtnike se zdi, kot da v tej t.i. »finančni krizi« vidimo le vrh ledene gore. Glavnina težav je skrita našim pogledom. Po eni strani je celo prav tako, saj bi sicer med ljudmi vladala panika. Na določene nevarnosti pa bi vendarle rad opozoril. Žal je treba te podatke črpati iz tujih medijev, ker očitno pri nas ni interesa, da se o določenih »občutljivih temah« govori.

Avstrijska ministrica Ilse Aigner zahteva od bank kakovostnejše svetovanje strankam. »Če institucije ne bodo prostovoljno poskrbele za večjo transparentnost, bomo pomagali z zakonom.« Podobne zahteve se slišijo tudi iz Bruslja. Stranke smo enostavno premalo informirane, seznanjene z riziki, stroški, splošnimi pogoji in npr. drobnim tiskom. Imamo ta problem samo pri bankah ali tudi pri drugih inštitucijah? Vesel sem, da sem s svojimi strankami te napotke v letošnjem letu začel popolnoma upoštevati, ker je pri dolgoročnem svetovanju ključnega pomena, da igramo z odprtimi kartami in ničesar ne prikrivamo.

Ostanimo v Avstriji. V petek smo v medijih lahko slišali, da je šesta največja avstrijska banka pred kolapsom. Odgovorni so se do ponedeljka pred odprtjem bank zedinili, da mora država rešiti to banko, ker bi sicer sledila katastrofa po celem svetu. Avstrijci so seveda takoj začeli dvigovati svoja sredstva. Sam si tu postavim predvsem vprašanje: je ta banka edina, ki je ogrožena oz. so ogroženi naši prihranki? Podobno se je zgodilo v britanski Banki of Scotland: »Še nikoli ni bila kakšna banka v Evropi rešena s tako veliko denarja.« Govorimo o 100 milijardah evrov.

Podobno se dogaja po celem svetu. V ZDA je trenutno preko 500 bank pred bankrotom. Hmm, še sreča da je v Sloveniji vse vredu in da bomo kmalu iz krize ... Ali pa je to le pesek v oči naših vodilnih nam navadnim smrtinkom?

Ne želim zganjati panike, želim le opozoriti, da se moramo nujno vprašati, če smo optimalno poskrbeli za svoje premoženje in prilagodili varčevalne metode pred krizo, ki še nikakor ni razkrila vseh svojih kart.

3. kongres plemenitih kovin in surovin

Sredi oktobra se je v Ljubljani odvijal 3. kongres plemenitih kovin in surovin. Gotovo ste kak utrip ujeli iz naših večjih medijev. Naj samo omenim, da je odziv odličen in da so obiskovalci odnesli precej izredno dobrih nasvetov in napotkov. Glavni poudarek ali dva bi rad predvsem v vednost in vzpodbudo delil z vami.

Na Kongres je bilo povabljenih nekaj velikih in uveljavljenih svetovnih imen iz sveta financ, katerih mnenje in poznavanje tematike veliko štejeta: poznavalec denarja in njegove vrednosti v različnih oblikah, James Turk, prof. dr. Hans J. Bocker, finančnik in nekdanji podpredsednik Deutsche bank, Thorsten Shulte, neodvisni mednarodni finančni analitik, dr. Marc Faber in drugi.

Vsi so se strinjali, da bo v naslednjih letih naša skupna velika nevarnost prav visoka inflacija, ki je uničila še vse do sedaj veljavne valute v zgodovini človestva. To potrjuje predvsem dejstvo, da se trenutna finančna kriza rešuje z izredno visokimi finančnimi injekcijami in se javni dolg nahaja v rekordnih višinah ter strmo narašča. Samo ameriška centralna banka FED je v zadnjih 2 letih dala na trg (ustvarila iz nič, natisnila) toliko svežega denarja kot prej v 84 letih. Vprašanje, ki se pojavlja je, da če je denarja torej vedno več v obtoku, je potem posledično vreden več ali manj? Marc Faber je preprican, da inflacija bo, vprašanje je le kako visoka in kdaj se bo začela ter kdaj bodo propadle prve valute.

Zaradi globalne povezanosti sveta danes nobena papirnatna valuta ni primerna za varno zatočišče. Kot smo slišali pa imamo danes izjemne priložnosti za zaščito premoženja preko surovin, ker so potrebe po njih tolikšne kot še nikoli ne. Poleg tega pa imamo tudi izjemne priložnosti na kapitalskih trgih preko rednih mesečnih vplačil.

Seveda ni šlo brez pokojninske reforme, ki se nam kmalu obeta.

Temelji so torej postavljeni. Lahko začnemo z gradnjo premoženja. Kot prvo je zaželjeno, da si postavimo okvirni finančni cilj. Lažje je dajati na stran, če vemo za kaj. Ljudje imamo različne cilje: nakup avtomobila, šolanje otroka, dodatna pokojnina, počitnice, lastno podjetje ali preprosto ustvariti zlato rezervo. Šele zdaj se postavi vprašanje kam dati že privarčevana sredstva ali to kar nam ostane. S klikom na priložen članek lahko preberete več:

Ključni so trdni in varni temelji

Sploh v času finančno-gospodarske krize me mnogo strank sprašuje, kako bi bilo najbolje ravnati s svojim privarčevanim in ustvarjenim premoženjem. Želijo, da bi težko pridelano premoženje ostalo varno pred morebitnimi nepredvidljivi dogodki oz. bi ob enem ustvarjalo nek realen donos. Težko je podati nek splošen recept. Vsak posameznik ima drugačno situacijo in optimalno rešitev je možno podati šele na podlagi temeljite analize posameznikovega premoženjskega stanja. Brez takšne analize se po zakonu niti ne sme ponuditi nikakršen finančni produkt. Poskusimo vendarle podati nekaj glavnih poudarkov.

Najprej poskrbimo za varnost

Ljudje lahko normalno funkcioniramo, ko živimo v okolju, ki je dovolj varno in se v njem dobro počutimo. Mnogo je nepredvidljivih dogodkov in težko je vse predvideti. Nekatera zelo očitna pa vendarle moramo imeti pred očmi.

Živimo v stanovanju ali hiši in vsak dan se vozimo z avtomobilom. Ni potrebno poudarjati, da je zavarovanje v obeh primerih nujno in smo za to gotovo že poskrbeli. Vprašanje, ki se postavlja pa je ali imamo ustrezna zavarovanja. Je naša nepremičnina morda pod- ali nadzavarovana? Smo tudi pri zavarovanju avtomobila poskrbeli za ustrezno zaščito in ali imamo na polici navedene nepotrebne stroške, ki se morda celo podvajajo z ostalimi zavarovanji? So naše zaščite zares optimalne? To lahko preverimo na več načinov. Kot prvo se lahko recimo skušamo sami prebiti skozi splošne pogoje in pridobimo še ponudbo konkurenčne zavarovalnice. To bi bilo precej zamudno in vprašanje je, kakšen bi bil učinek. Bolje bi bilo pridobiti mnenje neodvisnega strokovnjaka, ki bi nam podal svoje strokovno mnenje.

Ko imamo to urejeno, se lahko počutimo varneje, saj bo v primeru nepredvidljivega dogodka poskrbljeno vsaj za osnovno socialno varnost.

Ustavi pa se lahko pri našem osebnem življenjskem zavarovanju. Veliko ljudem se to zdi enostavno nepotreben strošek. Sodimo mednje tudi mi? Sam se pogosto vprašam iz katerega fonda bom črpal, če se mi pripeti nesreča in postanem invalid? Kaj mi koristi lastna nepremičnina, dober avto, vikend in še kaj, kar bi v primeru nesreče moral prodajati. Kaj pa če nimam nič, od kod bom pa takrat vzel, da bom lahko pokril stroške zdravljenja in vseh potrebnih pripomočkov za nov način življenja?

Ne samo, da poskrbimo za svojo lastnino, pomembno je, da poskrbimo tudi zase in še pomembneje: za svoje najbližje. Na terenu opažam, da ima veliko mladih družin z otroki precejšnje dolgove v obliki kreditov, lizingov ali limitov. V primeru nezgode enega od staršev bi vso to breme ostalo na ramenih drugega starša. Bo lahko en starš pokril vse dolgove, ki sta jih prej delila dva, če čez noč izgubimo en vir dohodka? Kaj ni torej bolje na to misliti prej in poskrbeti za lastno osnovno socialno varnost pravočasno?

Osebno življenjsko zavarovanje je torej nujno potrebno. Vendar je dovolj ena optimalno sklenjena polica, ki jo prilagajamo celo življenje. Nespametno bi bilo imeti za isti namen sklenjeni 2 ali več polic in s tem plačevati dvojne ali trojne stroške. Iz izkušenj lahko povem, da ima precej ljudi sklenjenih tudi po več polic. To je isto, kot če bi imeli svoj avtomobil dvakrat zavarovan pri dveh različnih zavarovalnicah. Že s tem korakom lahko mesečne stroške precej znižamo. Zakon pa danes omogoča tudi, da lahko z določenimi finančnimi produkti združimo 2 finančna cilja in s tem stroške še občutneje okrnimo.

Temelji so zgrajeni

Kdor je za vse našteto poskrbel je zgradil premoženje na trdnih temeljih. Seveda so vsi ti produkti povezani s precejšnjimi stroški. Iz tega razloga je seveda pomembno, da so produkti in stroški optimalni, prilagojeni naši osebni situaciji. To pa je možno ugotoviti šele na podlagi temeljite analize obstoječega stanja ter potreb in zmožnosti posameznika. Je bila ob sklenitvi vaših produktov narejena takšna analiza? Smo bili opozorjeni na vse rizike in tveganja? V to se lahko prepričamo z obiskom premoženjskega svetovalca in z njegovo pomočjo skupaj analiziramo trenutno situacijo.

Na temeljih se seveda začne graditi del hiše, kjer bomo bivali in nam bo prijetno ter udobno. Isto je pri premoženju. Na trdnih temeljih osnovne socialne varnosti začnemo počasi dajati na stran in graditi naše finančne cilje. Ti temelji se ne bodo porušili, pa naj se zgodi kar hoče. Lahko se le pretresejo tako, da bi morali prilagajati in spreminjati naše finančne cilje. A to je mnogo lažje in povezano s precej nižjimi stroški kot pa začeti ponovno graditi temelje – tokrat trdnejše, ker prvič niso bili prav zasnovani. Pregovor pravi, da se učimo na napakah. Zakaj bi torej ponavljali napake, ki so že bile mnogokrat preizkušene in se lahko iz njih neboleče učimo?

Pri gradnji premoženja je zelo pomembna ustrezna razpršitev privarčevanih sredstev. Če stavimo na samo eno naložbo je verjetnost, da vse izgubimo mnogo višja, kot če premoženje ustrezno razpršimo. Kakšna bi bila ustrezna razpršitev pa si bomo ogledali prihodnjič.

Zaščita za naše premoženje

Tokrat bi nekaj besed namenil plemenitim kovinam. Ustavil bi se predvsem ob zlatu in srebru, ki slovita kot realna ohranjevalca vrednosti in sta se v vseh kriznih časih izkazala kot edini primeren način za zaščito premoženja. Obe kovini sta velik del zgodovine veljali za edino zakonito plačilno sredstvo – denar. V tujih medijih ne mine dan, da ne bi bil tej temi posvečen članek ali dva. Tudi pri nas se ta tematika prebuja, a se ji žal posveča veliko premalo pozornosti, kot bi se ji moralo. S klikom na pripet članek lahko preberete več:

Ni samo kriza, so tudi izjemne priložnosti

Ko danes odpremo časopis ali prižgemo televizijo nas najprej »napadejo« z »novostmi« okoli finančne krize. Ne vem kakšno je vaše mnenje. Meni se zdi, da je danes čisto prevelik poudarek na t.i. krizi. Pogrešam rešitve, ki jih išče cel svet. Tokrat bi rad osvetlil prav to plat zvona.

Milijarder in vlagatelj Soros opaža, da Evropa še nikoli ni bila tako enotna pri načrtih za prihodnost.

Obeta se nova ureditev finančnega sistema v EU (večja kontrola finančnega sistema, večja kontrola nad krediti, izsušitev davčnih oaz kot Liechtenstein, Luksemburg, Monako, …, itd.).

Nemška vlada razpravlja, kako bolj zaščititi vlagatelje. Pri ponudnikih ne bi smel biti cilj prodaja ampak svetovanje – na podlagi želja in ciljev stranke. »Napačno svetovanje stane varčevalce veliko denarja,« beremo v nemškem časopisu.

V tujini se veliko piše o varčevanju za pokojnino, ker ni neznano, da ima Evropa velik problem s trenutnim vzajemnim pokojninskim sistemom. Mladi pa se vedno bolj zavedajo, da bo državna pokojnina daleč premalo za preživetje.

Članek »Raus aus den Schulden,« vzpodbuja ljudi, da bi zmanjšali svoje dolgove in začeli živeti naraven standard. Ali si z dolgovi lahko ustvarjamo premoženje?

Pripravlja se nova svetovna monetarna ureditev. Kako bo to izgledalo bomo videli. Govori se tudi o vrnitvi na zlati standard.

Nemški finančni minister je hotel prodati nemške zlate rezerve za reševanje krize, a ga je Centralna banka zavrnila. Če je zlato pomembno za vodilno evropsko državo, je mogoče tudi za nas?

Kitajci intenzivno kupujejo naravne vire, ker je to za njih strateškega pomena. Kako bo očitno večje povpraševanje po surovinah vplivalo na cene?

Svet je v negotovosti. Nemška kanclerka Merklova je nedavno izjavila, da imamo dejansko krizo analitikov, ker nihče ne ve kako priti iz krize. Prepričan sem, da bo svet našel izhod iz te zagate v katero smo se spravili sami. Predvsem z željo po vedno več in zaradi prevelikega umetnega standarda, ki je dejansko nam vsem prijal. Potrebne pa bodo spremembe, reforme. Tudi mi bomo morali pritisniti zavoro in se vprašati koliko naše denarnice dejansko prenesejo. Kar se pa tiče medijev, ti sporočajo predvsem kratkoročne informacije. Če bi gledali samo ta vidik, lahko čisto obupamo. Ozrimo se naprej. Ponujajo se izjemne priložnosti. Tako za malega vlagatelja z 10 ali 20 evri kot za velike z nekaj deset tisoč evri.

Cerkev o krizi in varčevanju

Mimo finančne krize ne more niti Cerkev. To je gotovo razumljivo, saj smo se v krizi znašli tudi njeni člani. Zato je tudi prav, da o tem podajo mnenje tudi vidnejši člani Cerkve in pozovejo pristojne, ki lahko zajezijo sedanjo finančno krizo.

  

Komisija Pravičnost in mir pri SŠK je že pred letom opozorila na potrebo po zdravih ekonomskih temeljih, varčevanju in odgovorni porabi. Sedaj pa opozarja na nevarnosti posledic svetovne finančne krize, ki lahko globoko in dolgoročno prizadenejo prebivalce naše države.

S klikom na pripet članek lahko preberete več:

Pravilno svetovanje je ključ v fazi ustvarjanja premoženja

Eden večjih problemov, ki ga osebno v trenutni situaciji vidim je nepoučenost ljudi. Saj sami vemo kolikokrat v življenju si rečemo: »Ah, ko bi pa to prej vedel, bi pa tudi jaz drugače ravnal!« Pasti je veliko, sploh če gre za ustvarjanje premoženja. Kolikokrat pa imamo možnost v življenju, da si ustvarimo premoženje?

Centrala za potrošnike EU ugotavlja, da se povečuje število pritožb. »Vlagatelji so bili napačno svetovani,« piše nemški Handelsblatt. Prihajamo v čas, ko bo volatilnost oz. nihanje na trgih večja kot kdajkoli prej. Največje pasti bodo pri vlagateljih tako ustrezna razpršitev, vztrajnost in seveda stroški. Postajamo previdnejši, strah nas je pred napačno odločitvijo. Strah nas prepričuje, da se trg morda nikoli več ne bo postavil na noge. Zgodovina nas pomirja, saj je od konca 2. svetovne vojne bilo že 11 resnejših borznih padcev. Vse panike na delniških trgih pa so se izkazale kot najboljši čas za investiranje. Pravilo pravi, da je potrebno investirati ko je druge strah.

Na razpolago imamo tako dve možnosti: ali bomo ostali na trgu sami ali pa bomo poiskali strokovno pomoč (kot to ponavadi storimo, če se nam pokvari avto ali če sami zbolimo). Dejstvo je, da nihče ni nezmotljiv in nihče ne more točno napovedati, kaj se bo v prihodnosti dogajalo. Strokovnjak nas lahko opozori na priložnosti, osebno pa dajem poudarek tudi rizikom. Smatram, da bomo v dobi grajenja premoženja veliko mirnejši, če bomo seznanjen z vsemi riziki in pastmi, ki me kot varčevalca lahko doletijo.

 

Ko se pogovarjam z bolj ali manj zaskrbljenimi ljudmi glede prihodnosti jih skušam pomiriti, saj sem prepričan, da je ta kriza izjemno velika priložnost. Seveda pa ne smemo zadržano sedeti križem rok. Za morebitne rešitve za vaše premoženjsko stanje, sem vam vedno na voljo.

Nekaj o pokojnini

Polovico življenja zanjo težko delamo in ko jo končno zasluženo dobimo, ugotovimo, da si ne bomo mogli privoščiti vsega kar bi si želeli. Celo nasprotno: previdni moramo biti, da je ne porabimo pred koncem meseca. Okoli četrtina Slovenk in Slovencev o njej govori redno, vsak mesec. Verjetno večina z njo ni zadovoljna, a morajo skromno shajati s tem kar prejmejo. O pokojnini bi lahko veliko napisali. Poglejmo jo iz dveh zelo splošnih, a gotovo najbolj perečih zornih kotov: s strani uživalcev pokojnine in s strani tistih, ki zanjo delajo.

S klikom na pripet članek lahko preberete več:

Bodo prišle nove valute?

Med rešitvami za trenutno finančno krizo lahko slišimo tudi pozive o menjavi nekaterih svetovnih valut. Zakaj? Denar vedno bolj izgublja na kupni moči (dolar, evro, frank, …). Časopis Financial Times piše, »da bo inflacija pojedla vse rendite (donose)«. Avtor dodaja, da bi naj po trenutno relativno visoki inflaciji prišlo do deflacije (pocenitve), ki ji bo sledila še mnogo višja inflacija. Tako ni čudno, da je slišati nekatere strokovnjake, ki napovedujejo, da v kratkem ne bomo več imeli dolarja. Pojavlja se ime nove severno ameriške valute (ZDA, Kanada in Mehika): AMERO. Omenja se celo menjalni tečaj med dolarjem in novo valuto. Na internetni strani švicarske deželne banke si lahko pogledamo že izdelane nove švicarske franke, ki naj bi leta 2010 zamenjali obstoječe.

Da te informacije niso iz trte izvite pričajo tudi dogovori med velesilama Kitajsko in Rusijo o opustitvi ameriškega dolarja kot trenutne trgovalne valute med državama.

Se bo evro tudi spreminjal? Ne vemo. Moje mnenje je, da je za kratek rok denarna naložba najboljša opcija, na srednji in dolgi rok pa predvsem zaradi negotovosti denarnih valut priporočam priložnosti, ki jih imamo na kapitalskih trgih. Tudi, če želimo naša sredstva samo zaščititi pred razvrednotenjem denarja.