Kaj bo z nepremičninami?

Jasno je, da se je gradbeništvo znašlo v velikih težavah. Vrednost opravljenih del se je po nekaterih ocenah znižala za okoli 80 %, nekaj 1.000 zaposlenih je izgubilo svoje službe, več kot četrtino zaposlenih bi naj v tem sektorju bilo še vedno preveč. Veliko vprašanje je tudi, kako hitro si bo slovensko gradbeništvo opomoglo. Za preživetje se bori tudi veliko podjetij, tudi malih podjetnikov in obrtnikov, ki morajo zaradi konkurence zniževati cene svojih storitev.

Na drugi strani pa imamo nepremičnine, prazna stanovanja, ki so jih zgradila ta gradbena podjetja in jih zdaj ne morejo prodati – denar pa seveda potrebujejo. Statistike kažejo, da je prometa z nepremičninami občutno manj kot v »normalnih« časih. Poleg tega so danes cene v povprečju recimo v Ljubljani in Mariboru nižje za okoli 12 %. Bo ostalo pri tem?

Glede tega so si razumljivo mnenja deljena. Zdi se, da kupec danes čaka, da se cene še spustijo, ker si ne želijo razvrednotiti premoženja zaradi morebitnega upada vrednosti kupljenega stanovanja. Prodajalci pa cen tudi ne želijo nižati. Nižanja se bojijo tudi banke, ker bi bila posojila v primeru večjih upadov nekrita (kritje s hipoteko) in zato tudi bolj ne pritisnejo na gradbena podjetja, ki morajo odplačevati velika posojila, ki so jih jemala v preteklih letih. Trenutno pa jih ne morejo odplačevati, ker zgrajenih stanovanj ne prodajo.

Zdi se, da se nahajamo v začaranem krogu. Nekoliko drugače pa je pri prodaji starih stanovanj, kjer se lahko osebno »pogajamo« s prodajalcem in kot kaže trg so ta pogajanja lahko uspešna tudi z do 30 % nižjimi cenami od prvotnih.

Kaj se bo dejansko zgodilo, se ne ve. Logika govori, da bi kakšno korekcijo še lahko videli. Jasno pa je gotovo, da takšnega velikega naložbenega povpraševanja po nepremičninah, kot smo mu bili priča v preteklosti, pri nas gotovo ne bomo več videli. In gotovo cene tudi ne bodo več rasle tako izrazito kot v preteklosti. Po nekaterih podatkih bi naj bilo v Sloveniji okoli 30.000 neprodanih nepremičnin, od tega okoli 10 % samo v glavnem mestu. V Nemčiji se po nepremičninski krizi ta naložba od začetka devetdesetih praktično ni izplačala. Je torej rast pri nas sploh še za pričakovati?

Nevarnost radioaktivnosti

V sredini meseca aprila se je tudi letos v Ljubljani odvijal sejem Kapital. Dogodek, ki je namenjen financam, gospodarstvu in varčevanju. Nekaj zanimivih utrinkov bi želel deliti tudi preko bloga.

Kljub nekaterim pozitivnim kazalcem kriza še zdaleč ni mimo, zato previdnost ni odveč. V vsaki krizi se skrivajo tudi lepe priložnosti. Težava pa je v tem, da smo postali previdnejši, kar lahko pomeni, da ne bomo izkoristili priložnosti ali pa nas ta zadržanost lahko tudi drago stane.

»Največja težava je danes za ljudi, ki ne varčujejo oz. varčujejo narobe,« komentira aktualno zgodbo okoli pokojninske reforme mednarodni neodvisni premoženjski svetovalec Bojan Pravica in dodaja, da »je nujno špekulirat, če želimo pokriti pokojninsko vrzel«. Špekuliramo namreč v vsakem primeru. Tudi na banki, ker tam tvegamo, da inflacija ne bo višja od obresti. Kakšna pa je bila realna inflacija? Na to si lahko vsak odgovori sam z razmislekom, koliko smo nekoč za 5.000 SIT dobili v trgovini in koliko dobimo danes v protivrednosti približno 20 €. So torej naši prihranki na banki v tem času ohranili vrednost ali so jo izgubili, če smo varčevali na recimo 3,25 %?

Pa obveznice? Državne obveznice razvitih in »varnih« držav Nemčije, Francije, Velike Britanije ter Švice z 10-letno dospelostjo so v povprečju naredile okoli 3 % letni donos.

Po nekaterih podatkih bi naj evro v »svojem življenju« izgubil že okoli 55 % svoje realne vrednosti. To pomeni okoli 6,8 % na letni ravni. Torej so nam vse naložbe, ki so ustvarjale nižji donos, prinašale realno izgubo in niso ohranjale vrednosti našega premoženja.

Temu lahko rečemo tudi realna inflacija, ki ima veliko skupnega z radioaktivnostjo? Ne vidi se je, nima vonja, ne okusi se je in je popolnoma neslišna, njeni učinki pa so katastrofalni.

K naši naložbeni zadržanosti veliko prispevajo negativne dnevne informacije. Zato bom v naslednjih komentarjih pisal predvsem o nekaterih priložnostih, ki jih svojim strankam priporočam.