Strategija je prava

V petek, 15. maja je zlato prebilo magično mejo 1.000 € za unčo (31,1035 g) zlata. Borzna cena se je ustavila pri 1.002,36 €. Rast cene je povzročilo dvoje: težave v evroobmočju, saj zaradi prekomerne zadolženosti nekaterih članic evro izgublja na vrednosti in povečano povpraševanje po plemenitih kovinah s strani vlagateljev.

V primerjavi z dolarjem je evro od decembra izgubil okoli 18 % vrednosti, v primerjavi s švicarskim frankom celo nekoliko več. Ob tem so seveda izgubljale tudi te valute, saj evro ni nikakršna izjema v tej monetarni politiki. Evro je pač v tem času izgubil nekoliko več. Nizozemska banka ING napoveduje, da bi lahko evro do konca leta padel celo na vrednost 1,15 dolarja (danes 1,24). Agencija Bloomberg pričakuje celo izenačenje dolarja in evra v razmerju 1 : 1.

'Der Spiegel' poroča, da v bistvu ni toliko pomembno kako nizko bo padel evro ampak »enotnost strokovnjakov, da bo evro glede na negotovosti v Evropi ostal še nekaj časa šibak in daljša kriza evra bi lahko imela globalne poslovno-politične posledice«. Avtor članka nadaljuje, da je »nevarnost razvrednotenja denarja zaskrbljujoče porasla«. Evropska centralna banka ne samo črpa svež denar v obtok (750 milijard novo ustvarjenega denarja) ampak tudi odkupuje šibke obveznice zadolženih držav. »S tem, ko izsesava dolgove, vnaša praktično še več denarja v obtok,« ustvarja nove dolgove. »V kombinaciji s počasnejšo gospodarsko rastjo, bi lahko to pognalo inflacijo,« zaključuje članek avtor v nemškem dnevniku.

Zaščita premoženja torej tudi v prihodnje ne bo odveč.

Zgovoren je podatek, da je v istem obdobju (od decembra lani) zlato pridobilo več kot 23 % vrednosti. S tem dejansko potrjuje svoj sloves kot ohranjevalec vrednosti. Sam že več kot 2 leti opozarjam, da pretopimo del premoženja v plemenite kovine zaradi velike nevarnosti razvrednotenja našega premoženja zaradi posledic reševanja finančne krize (nova ekstremna zadolževanja).

Množično povpraševanje narašča tudi po srebru. Pretekli teden so mnoge prodajalne srebra v evropskem območju ostale zaprte. Večja naročila so bila praktično nemogoča. Prvič se je tudi zgodilo, da je neka evropska kovnica uvedla delovni čas na 4 izmene. Cena srebra je v enem mesecu porasla za skoraj 15 %.

Na mestu je vprašanje, če sta zlato in srebro že prevrednotena? Na to si z lahkoto lahko odgovori vsak sam. Kaj se bo zgodilo, ko bodo ukrepi Grčiji popustili ali ko se bo podobna slika odvila v Španiji, na Portugalskem ali Irskem. Nikakor ne smemo pozabiti na ZDA, kjer se kriza tudi še ni končala in se že nekaj časa napovedujejo novi balončki. Sprašujem se tudi, kaj se bo zgodilo, ko se bo zlomila tudi Kitajska, ki je danes gonilo svetovnega gospodarstva? Nikakor pa ne smemo izključiti kratkoročnih korekcij tudi na cenah plemenitih kovin.

Kitajska dol, plemenite kovine gor

Marc Faber, ekonomist, publicist in avtor, je znan je predvsem po svojih nevsakdanjih pogledih na svetovno gospodarstvo. Med drugim na primer zagovarja propad ameriškega dolarja in papirnatih valut nasploh.

V zadnjem intervjuju za Bloomberg je opozoril na ohlajanje kitajskega gospodarstva in napoveduje celo zlom le-tega v naslednjih 9-12 mesecih. Poleg tega svari pred razvrednotenimi valutami zaradi prekomerne količine denarja, ki je bila dana v obtok (samo EU v zadnjem tednu obljubila sveženj 720 milijard evrov novega denarja). »Vse papirnate valute so slabe« in dodaja, da sam vidi velik potencial v realnih valutah kot so plemenite kovine, »še posebej zlato«.

Kaj narediti? Panika nikoli ni dobra. Sam že skoraj 4 leta opozarjam na zaščito premoženja s plemenitimi kovinami, predvsem s srebrom in zlatom. Je zlato precenjeno glede na to, da je v zadnjih 2 mesecih poraslo za okoli 21 %, v dolarjih za okoli 14 %? Osebno bi pričakoval kratkoročno korekcijo cen, saj sem mnenja, da tako hitra rast ni naravna. Glede na situacijo v kateri so se znašle svetovne valute v tej gospodarski krizi, pa so te napovedi zelo negotove. Vendar sam zagovarjam tezo, da predvsem zlato in srebro veljata za ohranjevalca vrednosti premoženja predvsem v takih časih kot jih imamo sedaj in jih bomo gotovo imeli še nekaj let. Zato, če imamo časa vsaj 2-3 leta ali več, bi se sam gotovo odločil za delno pretopitev premoženja v ti plemeniti kovini.

Kar se pa tiče Kitajske, je ta država specifičen primer. V zadnjih letih ogromno gradijo in za to so najeli tudi precej kreditov. Vendar imajo poleg tega še vedno velike denarne presežke, zaloge denarja in bi morebiten zlom veliko hitreje premagali in se pobrali. Dolgoročno se mi ta regija še vedno zdi perspektivna.

Zakaj želi zahod pomagati Grčiji?

Priložena shema prikazuje dolgove t.i. PIIGS držav. Vsaka od teh držav dolguje praktično polovico svojega dolga zahodnoevropskim državam Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji. V primeru pomoči Grčiji gre praktično za preprečitev domino efekta. Nemška kanclerka Angela Merkel govori o nujnem reševanju Evrope. Ekonomist Jože P. Damijan govori o nujni pomoči za "makroekonomsko stabilnost". Guverner nemške Bundesbanke Axel Weber je izjavil, da bo brez finančne pomoči Grčija okužila celotno evrsko območje.

Po medijih lahko zaenkrat sledimo 'samo' dejstvom o Grškem dolgu, o socialnih nemirih in počasni pomoči Unije. Kaj (bi) se bo šele zgodilo, ko bo (bi) Grčija dejansko bankrotirala? Ne morem si predstavljati, da bi podjetje, ki dolguje 125 % svojega letnega zaslužka lahko ta dolg kdaj odplačalo. Bo v primeru države drugače?

Dalje vidimo, da Italija Franciji dolguje celo 20 % francoskega letnega družbenega proizvoda (BDP). Španija ima z 20 % najvišjo brezposelnost v Evropski uniji in s tem najšibkejšo gospodarstvo. Zanimivo je tudi, da je oblaček grškega dolga praktično najmanjši. Ne upam si niti ugibati, kaj se dejansko lahko zgodi, če bi katera od ostalih držav začela pokati po šivih?

Osebno skušam biti optimist. Verjamem, da bodo odgovorni skušali nekaj narediti, da se prepreči najhujše. Vendar vseh posledic gotovo ne bo možno brzdati. Tako lahko že čutimo naraščanje nezaupanja v papirnati denar, povečalo se je povpraševanje po plemenitih kovinah, dogajanje se odraža tudi na borzah, itd. Zanimivo je, da občasno že slišimo kak komentar o koncu svetovne krize. Je to res že konec?

Kaj nam je storiti? Verjetno vpliva na vodilne nimamo pa tudi vprašanje je, kaj lahko sploh naredimo. Lahko pa primerno poskrbimo za svoje premoženje in prihranke. Zaradi krize bomo gotovo deležni še kakšne korekcije. Vendar, a ni korekcija oz. pocenitev ravno priložnost za nove, cenejše občasne naložbe? Po mojem mnenju je pred nami velika negotovost in tudi izjemne priložnosti. Vprašanje pa je kaj bo prevladalo pri nas? Bomo videli čez 5, 6, morda 7 let.

Imamo slab denar kot še nikoli

Reinhard Deutsch v knjigi Zarota srebra opisuje razvoj denarnega sistema skozi zgodovino. Natančno razloži prehod iz stoletnega dvokovinskega standarda na zlati standard in v sodobnem času na papirnati denar brez kritja. Med drugim zapiše, da »tako slabega denarja kot ga imamo zdaj, ni bilo še nikoli«. Do prve svetovne vojne tako pojma inflacije praktično niso poznali. »Seveda so govorili o podražitvah, če je bila letina slaba.«

Sodobni denarni sistem je namreč zastavljen tako, da se lahko države in centralne banke praktično brezmejno zadolžujejo. Kako je to mogoče? Preprosto, če imaš pekarno lahko spečeš poljubno količino kruha. Vprašanje je le, kam s prekomerno količino kruha oz. kako dolgo se bo obdržala takšna negospodarna pekarna. Na isti način imajo danes vlade in centralne banke 'pod oblastjo' monetarni sistem in lahko ustvarjajo poljubno količino nekritega denarja. Vprašanje pa je, do kake mere je to mogoče oz. vzdržno ...

Na to hitro najdemo odgovor pri težavah Grčije, ki je zadolžena za veliko več, kot ustvarijo Grki v celem letu. Grčija se mora vsak mesec na novo zadolžiti samo, da pokrije tekoče stroške. Torej odplačuje dolg z novim dolgom. Vsako podjetje bi se pod takimi pogoji zrušilo. V tem primeru pa temu vsaj zaenkrat ni tako. Grški dolg bomo odplačali vsi prebivalci EU (skoraj 500 milijonov ljudi). V nasprotnem primeru bi namreč izredno trpelo celotno gospodarstvo EU in seveda naša skupna valuta evro ter konkurenčnost z drugimi trgi. Vmesno je seveda vprašanje kaj se bo zgodilo, ko se bo v isti brezizhodni situaciji znašla Španija, Portugalska, Irska, … Slovenija? Zadolžene so namreč praktično vse države.

Kaj ima vse to opraviti z nami navadnimi smrtniki?

Zelo veliko pravzaprav. Z reševanjem takšne ali drugačne krize z novim zadolževanjem, je naš tradicionalni papirnati denar hočemo ali nočemo vedno bolj razvrednoten. To se najbolje odraža na surovinah, ki počasi ponovno pridobivajo na vrednosti. Pa ne zato, ker bi bile dejansko več vredne ampak najbolj zato, ker postaja papirnati denar vedno manj vreden. In če je danes za naslednjih 5-10 let kje naložbena priložnost, je to gotovo na trgu surovin.

Seveda ne moremo doma kopičiti sodčkov nafte ali velikih bal bakra ali pa niti nimamo toliko sredstev, da bi lahko kupili in skladiščili tono jekla. Pa vendar je dostop do naložb v surovine danes enostaven kot še nikoli. Do njih najenostavneje dostopamo preko vzajemnih skladov, kjer lahko že z nekaj evri kupujemo točke izbranih skladov, ki vlagajo v surovinska podjetja po celem svetu. Tistim, ki pa imajo raje večji nadzor nad svojim premoženjem, pa se priporoča nakup plemenitih kovin v fizični obliki. Prav zlato in srebro sta bila dolga stoletja edino plačilno sredstvo po celem svetu in slovita kot ohranjevalca vrednosti, zlasti v kriznih časih. Evropska centralna banka celo priporoča, da vsaj 15 % lastnega premoženja pretopimo v zlato in s tem zaščitimo lastno premoženje pred razvrednotenjem.