Srebrna špekulacija

Srebro gotovo spada med surovine s katerimi se na trgu najbolj špekulira. Cena srebra je od svojega dna leta 2003, ko je bilo za unčo (31,1035 g) potrebno odšteti približno 4 €, porasla komaj za slabih 400 %, na skoraj 16 € za omenjeno enoto. Ob tem ne smemo pozabiti, da sodi srebro med najredkejše surovine na svetu. Na lestvici najbolj ogroženih surovin se srebro nahaja tik pod vrhom, na drugem mestu in bi ga naj bilo le še za okoli 12 let. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, od kdaj je nekaj tako redkega in iskanega tako necenjeno in razvrednoteno? Kaj ne bi morala biti cena srebra mnogo višja?

K temu naj še dodam, da je glavni porabnik srebra industrija. Danes poznamo okoli 1.200 patentov v katerih je nujno potrebno srebro. Zaloge, ki so se nakopičile skozi zgodovino so danes popolnoma izkoriščene. Skladišča so prazna. Ostalo je le srebro v fizični lasti posameznikov in podjetij. Aja in seveda papirnato srebro s katerim trgujejo špekulanti in ceno tako umetno zbijajo oz. držijo nizko.

Se morda spomnimo, da bi kdaj poročali o kakšnem novem večjem nahajališču srebra, ki bi povečalo svetovne zaloge? Glede na to, da se ta plemenita kovina koristi že skozi tisočletja in ob znanem dejstvu, da se z globino vsebnost srebra v zemlji zmanjšuje, je zgolj malo verjetno, da bi odkrili še kakšno večje nahajališče. Pa tudi, če ga odkrijejo, bomo imeli vsaj dalj časa na voljo za nakup srebra.

Ste morda zasledili kakšno informacijo, da bi našli zamenjavo za nujno potrebno srebro v elektroniki, medicini, farmaciji, fiziki, astronomiji, …? Kdaj pa kdaj bodo gotovo odkrili nadomestilo za kakšno proizvodnjo. Vendar za tako široko področje?!? Srebro se namreč nahaja v vsakdanjih nepogrešljivih pripomočkih kot so ogledala, stikala, filtri, hladilniki, računalniki, avtomobili, mobiteli, pa vse do vesoljskih plovil, satelitov, hitrih vlakov, teleskopov.

Se nam torej ta naložba še vedno ne zdi zanimiva? Lahko čakamo in bomo videli kaj se bo zgodilo. Lahko pa del premoženja pretopimo v srebro že danes. Vendar samo v drugem primeru bomo deležni lepih donosov, ko se bo cena srebra v prihodnjih letih dvigala vse do 50, 100, 200 € ali morda še višje? Na srečo oz. zahvaljujoč špekulantom trenda še nismo zamudili …

Je zlato res v balončku?

V zadnjem času smo imeli v slovenskem časopisju kar nekajkrat možnost prebrati, da se zlato nahaja v balonu. Zanimivo je, da se pri nas o tem tako piše medtem, ko skoraj po vsem svetu narašča povpraševanje. Zanimivo je tudi, da delijo komentarje o tej naložbi ljudje, kot recimo borzni posredniki, ki se, predvidevam, dobro spoznajo na borzne naložbe, o kovinah pa delijo splošne in nestrokovne nasvete. Po vrhu pa se še izkaže, da so zaposleni pri slovenski borzno-posredniški hiši. Toliko o strokovnosti in neodvisnosti. O tem sem že veliko pisal v preteklosti. Sam se s to temo ukvarjam že skoraj 4 leta in še danes imam občutek, da bi se lahko o plemenitih kovinah še veliko naučil. Saj ne moreš nekaj tisoč let zakonitosti in trendov osvojiti v nekaj letih.

Istočasno pa smo v slovenskem finančnem časniku lahko zasledili povzetek novice, ki je bila objavljena v Financial timesu, da je George Soros svoj portfelj zmanjšal za 42 % ameriških delnic. Soros velja za enega najbogatejših zemljanov in velikega poznavalca kapitalskih trgov. Nekateri celo govorijo, da ima prave informacije v pravem trenutku zaradi svojih vez in notranjih informacij. Pustimo govorice. Dejstvo je, da se je že večkrat izkazalo, da g. Soros ve, kaj dela in govori. Ker pričakuje, da se v ZDA obeta nov padec gospodarstva in novo dno, je nekaj milijardni delež naložb umaknil. Prepričan je, da »je kolaps finančnega sistema, kot smo ga poznali, realen in krize še zdaleč ni konec,« povzemajo Finance.

Podobno mnenje delijo veliki možje naložb kot recimo Marc Faber, James Turk, Warren Buffet in mnogi drugi. Pred kratkim je bil na spletu ameriške medijske hiše objavljen članek z navedenimi skoraj 70 spoštovanimi ekonomisti, akademiki, analitiki zlata in komentatorji trga, ki menijo, da se bo zaradi finančne krize cena zlata povzpela na vsaj 2.500 $, lahko pa vse do 10.000 $ na unčo (31,1035 g). Mednje sodi tudi zgoraj citirani George Soros, ki je četrti lastnik delnic največjega zlatega sklada SPDR Gold Trust. Vprašanje, ki se mi pojavlja na tem mestu je, če je mogoče, da bi se vsi ti analitiki in strokovnjaki motili?

Komu torej verjeti? Zagovorniki naložb v plemenite kovine smo si enotni, da to ni naložba na kratek rok in za hitre zaslužkarje. Priporočljivo je, da te naložbe držimo vsaj 4-6 let. Prav tako plemenite kovine niso varna naložba, ker takšna naložba preprosto ne obstaja. Je pa to naložba, ki na dolgi rok ohranja realno vrednost. Razumljivo je, da imamo z investicijo nekaj stroškov, saj je potrebno kovino obdelati in transportirati na želeno mesto. Srebro, kot industrijska kovina, pa je celo obdavčeno. Vprašanje je tudi, katere ploščice se najbolj splača kupiti. Odgovor je preprost: manjša kot je »gramaža«, višji so stroški nakupa. V vsakem primeru pa je nujen posvet z neodvisnim strokovnjakom, ki nas opozori na vse rizike in jasno razloži stroške.

Pa še en zanimiv pogled: leta 1980 (letnica, ki jo kritiki zlata tako radi omenjajo) je bil delež svetovnega premoženja v zlatu 2,77 %, lani pa vsega 0,57 %. Vendar! Je danes svetovnega premoženja več? Poleg tega je tudi denarja v obtoku nekaj krat več in ta količina iz meseca v mesec strmo narašča. Kam mislimo, se bo ob zaostrovanju razmer v svetu, selilo svetovno premoženje?

V vsakem primeru je odločitev vaša kateremu trendu bomo sledili. Po mojem prepričanju so kazalci jasni in svet se še nikakor ni izvil iz krize. Sam ostajam optimističen. Sem tudi mnenja, da bo svet tudi to krizo prebrodil. Vprašanje je seveda, kakšne bodo posledice za naše premoženje. Je torej dobro del premoženja pretopiti v zlato, ki se v kriznih časih izkazuje kot dober borec pred inflacijo ali razvrednotenjem premoženja?