Prihajajo novi krizni valovi

Če smo bili v preteklem letu deležni nadpovprečnih donosov na kapitalskih trgih, se zdaj upravičeno postavlja vprašanje o napihnjenosti in morebitnih prihajajočih korekcijah.

Veliko strokovnjakov, med njimi tudi Jim Rogers meni, da »finančna kriza še ni za nami«. Tiskanje denarja za reševanje krize bo imelo posledice. Mnoge inštitucije, predvsem banke, so prejele veliko svežega denarja in posledično na trgih ustvarile navidezne pozitivne bilance. V resnici pa je šlo za krpanje velikih lukenj in ko bodo šivi popustili, bo kriza ponovno udarila.

Velike količine denarja so se selile tudi v obveznice. Leta 2012 bo začelo zapadati veliko obveznic, ki imajo nižjo, bolj tvegano bonitetno oceno. Vprašanje, ki se postavlja je, od kod bodo do vratu zadolžena podjetja vzela tolikšno vsoto denarja, da bodo lahko izplačala obveznice. Prišlo bo do novega povpraševanje po kreditih, kar bi lahko nevzdžno obremenilo kreditne trge. »Posledica tega bo veliko povečanje števila plačilno nesposobnih podjetij,« menijo v uglednem časniku New York Times in dodajajo, da niso težavna samo slaba podjetja ampak tudi veliko držav. Prihajalo bo do novih zadolževanj držav, kar pa vidimo, da je velik problem že danes (glej Nestabilnost valut se odraža na plemenitih kovinah). Tudi v bonitetni hiši Moody's opozarjajo na »alarmantno stanje«.

Dolgove je potrebno poplačati. Obstajata dve možnosti: ali se povišajo davki ali pa prepustimo inflaciji, da opravi svoje. Prva možnost je zaradi vedno pogostejših demonstracij manj verjetna. Inflacija pa deluje neopazno in »najeda« naše premoženje. Nemški časopisi že svarijo pred povišano inflacijo. »Inflacija bo prišla,« je prepričan šef ekonomist Deutsche Bank.

Za leto 2012 je bila objavljena pričakovana statistična inflacija za evroobmočje v višini 4 %, kar pomeni, da bo realna inflacija vsaj 2x višja. Na mestu je torej vprašanje: ali smo pravilno poskrbeli za svoje premoženje ali še vedno vztrajamo na »varnih« naložbah bank in obveznic? »Kajti gotovo se bo spet izkazalo, da bodo tisti, ki ne bodo imeli pravih informacij o zaščiti svojega premoženja v trenutni situaciji, ostali brez težko prisluženih prihrankov,« meni neodvisni premoženjski svetovalec Matjaž Štamulak. Na drugi strani pa bo peščica, ki bo s premoženjem ravnala racionalno in odgovorno, iz te krize izšla veliko bogatejša.

Trenutna kriza prinaša veliko lepih in zgodovinsko izjemnih priložnosti. Vprašanje je le, če jih bomo izkoristili v svoj prid?!?

Leto 2009 nadpovprečno

Stranke že dobro leto opozarjam, da se nahajamo v časih, ki so zelo primerni za mesečna vplačila in varčevanje preko vzajemnih skladov. Če so se proti koncu leta 2007 začele pričakovane korekcije na delniških trgih in smo bili leta 2008 priča skoraj nenehnim padcem (tudi do 70 % in več), je bilo leto 2009 vse prej kot to.

Za primer sem vzel povprečen, a perspektiven slovenski vzajemni sklad, ki je v omenjenem času vlagatelju ustvaril dobrih 60 % izgube. Dobro, za nazaj ne moremo nič spremeniti. Tudi vse stranke, ki so bile pravi čas obveščene o morebitnih korekcijah, žal niso reagirale.

V tem trenutku sem se znova skušal postaviti na nasproten breg od večinskega mnenja in strankam svetoval, naj počasi začnejo z nakupi točk vzajemnih skladov »po znižanih cenah«. Nasvet se je obrestoval, saj smo bili »pridni« vlagatelji nagrajeni tudi z več kot 100 % donosom.

Opisana situacija samo potrduje izkušnje borznih gurujev, kot je Warren Buffet, ki pravi, da bodimo požrešni (leto 2009), ko so drugi prestrašeni in previdni, ko so drugi požrešni (leto 2007).

Katera informacija je resnično koristna?

George Soros, eden izmed najbolj slavnih upravljavcev hadge skladov na svetu, je pred nekaj tedni zlato označil za napihnjen balon in da upad vrednosti ni izključen (Finance, 29. 1. 2010). Ob tem pa je zanimivo, da ga je v zadnjih 3 mesecih preteklega leta na veliko kupoval in skoraj podvojil svoj delež v največjem skladu, vezanem na gibanje tečaja zlata SPDR Gold Trust (Finance, 17. 2. 2010).

Kje je torej logika, če vemo, da tudi centralne banke Kitajske in Indije ter državni skladi na veliko kupujejo zlato? Naložbe Kitajske v zlato pa so se od leta 2003 po podatkih Bloomberga povečale že za 76 odstotkov. Je Soros morda želel vplivati na gibanje cene zlata? Je videl kak drug interes? Ali je bilo to res objektivno mnenje?

Vsako informacijo lahko predstavimo iz takšnega ali drugačnega zornega kota. Odvisno od tega čigav interes informacija zastopa. Stranka mi je pred kratkim postavila zanimivo vprašanje, kako naj ve kaj je res: nekje prebere nekaj, drugje pa spet nekaj popolnoma drugega. Hitro postanemo zmedeni.

Danes smo dnevno obsipani z različnimi informacijami in novicami. Dobro je, da te informacije prefiltriramo. Tako kot ne kupimo vsako zobno pasto, ki jo reklamirajo ampak pri izboru uporabimo nek zdrav razum, tako je tudi pri naložbah. Potrebno si je ustvariti lastno mnenje. Paziti pa moramo, da ne prevladajo premočna čustva. Sam se vedno vprašam in raziščem katera informacija je bolj objektivna in katera bolj realna glede na aktualno dogajanje. Na podlagi tega potem tudi svetujem svojim strankam. Seveda je potrebno, da redno spremljamo dogajanje.

Ob tem ni za zanemariti pomisleka ali je ob tej poplavi informacij pametno ostani sam pri tako pomembnem področju kot je načrtovanje lastnega premoženja. Ali ni modrejše posikati strokovno pomoč neodvisnega strokovnjaka?