O zlatu vedno več govora

V tujih medijih ne mine dan, da ne bi bila omenjena rumena žlahtna kovina. V skladu z vedno večjimi težavami v finančnem sistemu, padanju gospodarske rasti (tudi pri lokomotivi Evrope – Nemčiji), raste povpraševanje po plemenitih kovinah. V Evropi se že podaljšuje dobavni rok nekaterih naložbenih palic (kot nazadnje leta 2008). S hitro rastjo cen kovin so pred nami tudi vedno večja nihanja cen, predvsem zlata in srebra (tudi današnja korekcija kaže na obdobje volatilnosti, ki je pred nami – zlati po tako občutni rasti, kot jo je doživelo zlato v zadnjih tednih).

Na seznam bank in finančnih institucij, ki napovedujejo rast cen zlata sta se uvrstila še GP Morgan in Bank of America. Prvi napoveduje ceno pri 2.500 $ do konca leta, druga pri 2.000 $ na troj unčo (31,1035 g). V Ameriki so že pred nekaj meseci nekatere zvezne države pozvale kongres, da naj uvedejo alternativno valuto, ki bi bila vezana na zlato. Prva je ukrepala zvezna država Ohio in kot plačilno sredstvo uvedla srebrnike in zlatnike. Nekje sem prebral, da obstajajo dokazi, da je tudi Gadafi želel uvesti, kot novo plačilno sredstvo, v Libiji zlatnike in srebrnike ter popolnoma ukiniti dolarje in evre kot plačilno sredstvo. Nov denar bi se naj že koval v Maleziji. Vendar je državo nekaj dni za tem napadel NATO.

Res ali ne, niti ni tako pomembno. Dejstvo pa ostaja, da vedno več držav po svetu spoznava, da je dolar popolnoma izčrpan in razvrednoten, evro pa mu vztrajno sledi. Na rumenih straneh nemškega spletnega portala »Quatch-Press« sem prebral, da Švica, Nemčija in Avstrija razmišljajo o »skupni uniji po uniji«. Švica namreč ostaja v pasti šibkega evra in premočnega franka, katerega so prisiljeni »zbiti«. Vrednost evru pa znižujejo zadolžene članice EU. Ena od idej je tako ustanoviti novo unijo brez teh držav. Sam v ta scenarij sicer ne verjamem, a že dejstvo, da vodilni razmišljajo o tako radikalnih rešitvah, mi daje misliti o resnosti krize in dejanski stabilnosti trenutnega finančnega sistema … Kaj se ni bolje preventivno zaščitit, sebe in svoje prihranke?

4 desetletja od ukinitve zlatega standarda

15. avgusta je minilo 40 let od dokončne ukinitve zlatega standarda. Ta je bil uveden zaradi stabilnosti svetovnega gospodarstva. Dejansko pa že od II. svetovne vojne nismo imeli pravega zlatega standarda, saj so bile svetovne valute vezane na dolar in ne več na zlato. Dolar pa je bil vezan na zlato pri ceni 35 $ za troj unčo (31,1035 g).

Leta 1971 je predsednik ZDA, Richard Nixon, dokončno ukinil zlati standard. Zaradi vojne z Vietnamom je Združenim državam zmanjkalo denarja. Z odpravo vezave na zlato so lahko začeli s svobodnim tiskanjem denarja. Količina denarja v obtoku se je občutno povečevala in s tem je rasla tudi cena AU. Vse do pregretja leta 1980.

To je bil vzorec, ki se ga je Amerika poslužila že večkrat v zgodovini. Prvič v državljanski vojni v 60ih letih 19 stoletja, nato z vstopom ZDA v I. svetovno vojno, enako v II. svetovni vojni in podobno z že omenjenim Vietnamom. Leta 1971 zlato tako dokončno uradno postane surovina in po tisočletjih izgubilo funkcijo denarja.

Seveda je bila ukinitev zlatega standarda protiustavna, saj bi moral denar ohranjati svojo vrednost, a to brez vezave na neko stabilno vrednost ni več bilo možno. S tem se je začelo nelegalno tiskanje denarja, varčevalci so bili opeharjeni, obljube o trdnosti ni več.

Takšno stanje imamo še danes. Denar, brez izjeme, počasi izgublja na vrednosti. Inflacije ni mogoče ustaviti, ker se vsak finančni sistem napolnjuje z vedno novim in novim denarjem, brez kritja. Do manjšega zloma je v novejšem času prišlo že leta 2000 in nato do hudega udarca leta 2007/08. Ta kriza traja še danes, z vmesno prekinitvijo, ker jim je uspelo, zaradi rekordnih povečevanj denarja v obtoku, začasno ublažiti krizo. Celo banke z nevzdržnimi primanjkljaji so lahko prikazale pozitivne bilance. A to vse do takrat, ko bo dolg potrebno vrniti. In ta trenutek je pred vrati.

V bistvu danes ne gre za novo krizo in novo recesijo, gre le za staro rano, ki so jo neodgovorno pokrpali. Račun prihaja. Posledično denar pospešeno izgublja svojo vrednost, prihranki ljudi so vedno manj vredni. Dolar je izgubil več kot 50 % v enem letu, evro okoli 20 %. Bomo dopustili, da tako gredo vsi naši prihranki!?! 

Valute se morajo razvrednotiti

Te dni finančni svet in borze napolnjujejo predvsem slabe novice. Dejansko se dogaja to, kar se je pričakovalo že nekaj časa. Kljub strogim varčevalnim ukrepom, ki povzročajo (nasilne) demonstracije (Grčija, Španija, Italija, …), se vratolomni dolgovi ne morejo in ne morejo pokriti. Ti se bodo razvrednotili (predvsem) z inflacijo. Banke (krivke za nastalo krizo) so začele našim kreditom počasi dvigovati obrestne mere, da se bodo zaščitile pred naraščajočo inflacijo, ljudem pa se bodo zdeli počasni dvigi mesečnih obrokov relativno normalni.

Druga največja nemška banka – Commerzbank je odpis ničvrednih grških obveznic plačala s popolno izgubo dobička. Jasno je, da dolg ne more biti vrnjen. Nemci opažajo tudi, da vrednost denarju pada. Najbolj očitno se to odraža v energentih, surovinah. V enem letu se je kurilno olje podražilo za 9,8 %, bencin 12,3 %, posledično tudi hrana za 2,1 %. Surovine pa veljajo za najboljšega ohranjevalca vrednosti oz. so najboljši pokazatelj kako trdna je posamezna valuta.

Navedimo primer: ameriški dolar ($) je v enem letu proti švicarskemu franku (CHF) izgubil 46 % vrednosti, proti evru »le« 11 %. V 5ih letih celo 76 oz. 15 %. Zlato je v dolarjih v enem letu poraslo za dobrih 44 %, v frankih pa je cena ostala praktično nespremenjena. Podobno primerjavo bi lahko naredili tudi z drugimi surovinami.

Zanimivo kajne? Denar je denar, zlato je zlato. Vendar je valut več in delujejo po istih zakonitostih, zlato pa je le eno. Od vseh naštetih valut je bil torej najbolj močan švicarski frank, ameriški dolar pa je vse prej kot dobra valuta ali celo valuta, ki si še zasluži sloves »svetovne«. Zato jo tudi vedno več držav opušča. Treba pa je vedeti, da tudi frank ni več to kar je bil. V to ga je prisililo gospodarstvo in neusmiljen finančni sistem. Če bi namreč frank postal premočan, se s to valuto ne bi splačalo trgovati in švicarsko gospodarstvo bi lahko postalo izolirano. Švicarsko centralno banko (UBS) so oktobra 2008 že reševali, ker je postala insolventna. Tudi danes razmere v švicarskem bančnem sistemu niso rožnate. Pojavljajo se namigi, da bodo umetno znižali vrednost franku, ker postaja »v primerjavi z evrom premočan«, kot so poročali po radiju.

Želim povedati dvoje. 1. Res je, da so valute različno močne vendar je tudi dejstvo, da so vse valute podvržene razvrednotenju. Ena valuta ne sme ostati premočna. Tako je finančni sistem namreč zgrajen. 2. Pravijo, da je zlato (celo srebro !!!) precenjeno. Kako le? Vsak, ki je pismen si lahko hitro izračuna, da kolikor je zlato poraslo, toliko so valute izgubile na vrednosti. Cena bo namreč morala doseči vrednost najmanj 2.500 $ za unčo, da bo zlato doseglo svojo realno vrednost. Seveda pa so nihanja (gor in dol) popolnoma realna in celo zaželena.

Danes bi strankam svetoval: ali prihranke porabite za načrtovane investicije ali pa jih »pretopite« v naložbe, ki svoje vrednosti ne bodo izgubljale. Seveda ne smemo pozabiti na pravilo razpršitve premoženja. Zavedam pa se, da je ljudi strah in vlada veliko nezaupanje. Odločitev je neizogibna in prej kot jo bomo sprejeli, bolje bo za naše premoženje.