Za inflacijo še dvig obrestnih mer

Kljub očitnim podražitvam ključnih dobrin v naših trgovinah in nekaterih storitev (goriva, elektrika) naši statistični podatki NE kažejo povišane stopnje inflacije. V EU je vendarle nekoliko drugače (glej graf). Iz deflacije je inflacija v dobrem letu porasla za 3 odstotke (dovoljena stopnja inflacije EU je 2 %).

V obrazložitvah zasledimo predvsem 2 krivca za nastali vzorec: najprej so za to krive naravne nesreče, kot njihova posledica pa rast cen surovin. Sprašujem se, če pred tem obdobjem ni bilo teh katastrof oz. zakaj pa npr. leta 2005 (orkan Katrina) ni bilo opazne povišane inflacije kot posledice takšnih dogodkov?!? Rast cen surovin je gotovo lahko TUDI posledica naravnih nesreč, a po mojem mnenju to gotovo ni edini razlog. V svetu je v zadnjih 10ih letih dolg (predvsem razvitih držav) porasel za kar 2,33 krat. Ne upam si ugibati kakšen faktor bi dobili, če bi k temu prišteli še dolg gospodinjstev. Zaradi tega je naš denar seveda vse manj vreden oz. vedno bolj razvrednoten. Samo evro je od začetka svojega obstoja izgubil že več kot 50 odstotkov svoje vrednosti. Posledično so surovine, kot ohranjevalci vrednosti, pridobile na vrednosti. Sodček nafte je sodček nafte, vsebina je ista, le več manj vrednega denarja je potrebno odšteti zanj.

Torej inflacijo »dobivamo« zaradi vse manj vrednega denarja in posledično rastejo osnovne dobrine, tudi surovine. Za zajezitev inflacije pa začenjajo centralne banke dvigovati medbančne obrestne mere, po katerih si banke med seboj posojajo denar. Zaradi dražjega denarja si tega posledično sposodijo manj, torej bi se naj tudi zadolževanje nekoliko zaustavilo. Vendar glede na to, da je območje evra zadolženo za 84 % (od celotnega prihodka lahko države samo 16 % porabijo za nove investicije, ostalo gre za poplačilo dolgov) dvomim, da se bo razvrednotenje denarja ustavilo. Zato se tudi dvigovanje obresti ne bo ustavilo. Gotovo bo ECBju sledila švicarska centralna banka in čez nekaj časa še ZDA.

Dvig obrestnih mer pa vpliva na t.i. EURIBOR po katerem banke posojajo denar posojilojemalcem. Zanimivo je, da se pri nas medbančna obrestna mera dviguje že nekaj mesecev. Marca se je namreč povzpela na 18-mesečni vrh. Kot da nas želijo banke počasi navajati na dvigovanje obrestnih mer in s tem na vse višje obroke naših kreditov. V enem letu za kar pol odstotne točke, čeprav bo ECB obrestno mero dvignila za le 0,25 %. Banke napovedujejo povišano stopnjo trimesečnega EURIBORa do konca leta pri 2,06 odstotka, čez tri leta 3,20, čez pet pa 3,80 odstotka. Po mojem mnenju pa bodo te obresti višje.

Ker lahko banka zaračuna višje obresti kreditojemalcem, lahko tudi varčevalcem za njihove vloge »podarijo« višje obresti. Zato lahko pričakujemo tudi dvig varčevalnih obrestnih mer. Stranke opozarjam, da je iz tega razloga daljša vezava denarja na bankah nesmiselna. No, drugo dejstvo pa je, da bančne obrestne mere hranilnih vlog sploh ne bodo upravičile realnega dviga cen osnovnih dobrin in je po mojem mnenju takšna naložba za dlje kot eno leto nesmiselna.

Danes, ko se dražijo osnovne dobrine, torej, imamo povišano realno inflacijo, moramo prihranke tako naložiti, da ne bodo izgubljali na vrednosti. V t.i. »varnih« oz. denarnih naložbah pa to NI mogoče.