Tudi ljudje spoznavajo, da je kriza resna

Prazniki so za nami. Prav tako prva tretjina leta. Poglejmo na kratko kaj je »novega« in kaj lahko pričakujemo v svetovnem gospodarstvu:
Če na kratko strnem, bi izpostavil 4 dejstva:
-          Bonitetne ocene se nižajo.
-          Javni dolgovi se še vedno povečujejo.
-          Stroški zadolževanja držav (obresti na kredite) se povečujejo in postajajo nevzdržni – dolg ne bo nikoli vrnjen.
-          Izgubljanje vrednosti papirnatega denarja se nadaljuje.
V bistvu se ni zgodilo nič novega, le situacija je postala bolj zaskrbljujoča. Novo je morda to, da ta dejstva ljudje vedno bolj spoznavajo. Začelo se je varčevati. Na plečih ljudi. To se (žal) pozna na razpoloženju ljudi.

Tudi politiki so vedno manj optimistični (po tem, ko se je že slišalo, da je kriza iz leta 2008 za nami). Predsednik nemške centralne banke g. Weidmann je pred kratkim dejal: »Mi politiki kupujemo samo čas!« Javno je izpostavil to, kar se ve že dolgo. Bankroti so v obstoječem kapitalističnem sistemu nekaj normalnega. So se dogajali in se še bodo. Tudi med najboljšimi. Nedavno je bankrotirala ena bolj renomiran švicarskih bank – Wegelin Bank. Med tem je tudi Irska spet v recesiji in pospešeno iščejo rešitev za svojo banko – Anglo Irish Bank.

Dejstvo je, da nobena globalna papirnata valuta ni večna. Christine Lagard, predsednica IMFa (mednarodni denarni sklad) je že sporočila, da »bo juan naslednja svetovna rezervna valuta«. Med papirnate valute spadajo tudi obveznice. Obvezniški trg, kamor je bilo »zapakiranega« verjetno večino svetovnega dolga, je tik pred kolapsom. Najbolj so valute v zadnjih 100 letih izgubljale prav zaradi inflacije. Inflacija pa pomeni podražitev (goriva). Podražitve so torej neizogibne. Tudi pri osnovnih življenjskih potrebščinah.
Na prvi pogled se zdi, da mi navadni smrtniki ne moremo storiti nič zase in za svoje premoženje. A to je daleč od realnosti in resnice. V vsaki krizi se skrivajo priložnosti. Po mnenju številnih uveljavljenih analitikov predstavlja ta kriza generacijsko naložbeno priložnost, ki bi jo bilo pametno izkoristiti in obrniti v svoj prid. Na slabšem bodo le neinformirani ali nepravilno (zavedeni) informirani ljudje. Tudi tisti, ki oklevajo do zadnjega. Ukrepati je potrebno, čim prej.

So tudi pozitivne novice

Po praznikih se prileže tudi kakšna pozitivna informacija, ker opažam, da so danes ljudje predvsem prestrašeni in zaskrbljeni glede svoje prihodnosti. Tudi za svoje premoženje. Sam glede tega ne vidim nobenih večjih težav. Le pravilno je potrebno ravnati. Poglejmo nekaj priložnosti v primerjavi z vrhuncem prvega vala krize leta 2008 (smo tik pred vrhuncem »drugega vala krize«):
-        Tudi zaradi skorajšnjega kolapsa obvezniškega trga, postajajo delniške naložbe spet zelo zanimiva naložba. Sam svetujem predvsem vzajemne sklade podcenjenih trgov in panog. Priložnosti se skrivajo predvsem v mesečnih vplačilih. Tisti, ki leta 2008 začel z rednimi mesečnimi vplačili v priporočljive vzajemne sklade, je lahko ustvaril tudi 80-100 % donos ali celo več. Strankam v zadnjem času tudi svetujem investicije v primerne sklade.
-        Plemenite kovine ostajajo najprimernejša naložba za zaščito premoženja. Vsak posameznik MORA danes imeti vsaj del premoženja v zlatu in še zlasti srebru. Slednja bo poleg ohranjanja realne vrednosti prinašala tudi lepe donose. Tisti, ki je 2008 začel z nakupi plemenitih kovin, je lahko ustvaril krepkih 100 % pri zlatu in 150 % pri srebru. Novička: Severna Karolina je tudi uvedla zlato in srebro kot uradno plačilno sredstvo. S tema kovinama lahko tam normalno kupujete.
-        Surovine so trg, ki ga priporočamo vse od leta 2007. Nahajamo se namreč nekje na prvi tretjini surovinskega trenda. Vse večje države danes stremijo za surovinami in predvsem za njihovimi viri. Ne samo nafta, EU na podlagi analiz NUJNO potrebuje 17 surovin za svoj razvoj in napredek. Čisto na vrhu sta srebro in renij. Kitajska (lastnica številnih redkih in strateških kovin) razmišlja, da bo s surovinami trgovala le še v zlatu.
-        Banka oz. denar doma. Samo toliko, kolikor je nujno potrebno, za kratkoročne finančne cilje in nepredvidljive dogodke. Nič več. Denarne naložbe namreč vedno bolj očitno uničuje inflacija.