Pričakuje se dvig cen plemenitih kovin

Cene plemenitih kovin so se v zadnjem tednu nekoliko dvignile: srebro za 7 %, zlato za skoraj 3 %. Razlog verjetno tiči tudi v izjavi enega izmed priznanih svetovalcev PBOC (People's Bank of China), da ameriške obveznice niso varne na srednji in dolgi rok, zato priporoča Kitajski, da poveča svoje zlate rezerve, kot tudi rezerve srebra.

Kitajska napoveduje novo investicijsko shemo, kjer bo skupno vložila več kot 3.000 milijard ameriških dolarjev v obliki deviznih rezerv, plemenitih kovin in energentov.

Kitajska že nekaj let ne skriva, da si želi povečati zlate rezerve na vsaj 8.000 ton. Ji Xianonan, predsednik nadzornega sveta pri podjetju v državni lasti, je predlagal, da naj Kitajska pospeši svoje zlate rezerve v naslednjih treh do petih letih na 6.000 ton. V obdobju 10-ih let pa naj bi Kitajska imela v lasti 10.000 ton zlata. To pomeni, da bi Kitajska morala kupovati skoraj 40% letne proizvodnje vse do leta 2020.

Članek objavljen v največjih ameriških medijih pa nakazuje, da bi se zlati standard lahko vrnil nazaj v ameriško politiko po več kot 30ih letih. Nekdanji predsedniški kandidat, republikanec, Ron Paul, je očitno uspel prepričati člane republikanske stranke, saj so ustanovili »zlato komisijo«, ki bo postala del uradne politike republikanske stranke. Na konvenciji stranke, ki se začenja danes, bodo pozvali k reviziji monetarne politike Federal Reserve (zvezne banke ZDA) in ustanovitvi komisije, da preuči ponovno vzpostavitev povezave med dolarjem in zlatom. Američani spoznavajo, da 5 let ekstremne denarne politike ne prinaša rezultatov.  

James Turk, mednarodno priznan analitik (videli smo ga tudi že v Sloveniji na Kongresu plemenitih kovin in surovin), je za King World News povedal: »Obe kovini, zlato in srebro, nista imeli drastičnih premikov v zadnjem obdobju, vendar nas dogodki lahko večkrat zavajajo. Počasi se pri zlatu cena odmika od 1.580 $, pri srebru pa od 27 $. Po mojem mnenju sta ti dve ceni zgodovina in jih ne bomo več videli!«

Življenjska zavarovanja

Ponavadi se ne odzivam na posamezne članke objavljene v slovenskih medijih. Za tematskimi članki namreč pogosto tičijo interesi posameznih družb ali posameznikov. Članek, ki je bil objavljen v 32. števili revije Jana, pa si zasluži vso kritiko in jasno izraženo mnenje, da takšna nelojalna konkurenca ne bi smela ostati nekaznovana. Upam, da se bodo pristojne inštitucije tudi primerno odzvale. Gre namreč za načrtno zavajanje ljudi in danes, že tako zmedeni nepoučeni vlagatelji, bodo še bolj zmedeni. Kje se je izgubila poslovna etika?

Članek navaja obljube »neodvisnih« inštitucij o varnih naložbah. Trdi, da je zavarovalnica dolgoročno najvarnejša oblika varčevanja. Od kdaj je zavarovalnica varčevalnica? Zavarovalnica nas zavaruje, za varčevanje pa imamo precej drugih, primernejših inštitucij.

Zapomnimo si: varnih naložb ni. So le bolj ali manj tvegane naložbe. In klasična (mešana) življenjska zavarovanja spadajo med bolj tvegane oblike varčevanja. Poznam kar nekaj ljudi, ki so po 20 ali več letih varčevanja na koncu prejeli zgolj nekaj vplačanih premij izplačanih na svoj osebni račun. Že samo dejsto, da znaša minimalna letna obrestna mera pri klasičnih zavarovanjih 2,25 %, letna realna inflacija v Evropski uniji pa znaša 5,45 % (povprečje zadnjih 10 let), jasno kaže, da varčevalci v klasičnih življenjskih zavarovanjih ustvarjajo precejšnjo realno izgubo. Poleg tega so pri teh zavarovanjih stroški skriti, naložbena življenjska zavarovanja pa morajo po evropskih direktivah stroške razkriti.

Kje je zanka? Pri klasičnih življenjskih zavarovanjih z našimi vplačili razpolagajo zavarovalnice. Prek 60 % naložb morajo po zakonu naložiti v »varne« naložbe – depoziti in obveznice. Te naložbe pa vemo, so dolgoročno popolnoma pod vplivom inflacije. Pri naložbenih življenjskih zavarovanjih pa varčevalec oz. zavarovanec sam sprejme naložbeno tveganje in tudi sam izbira, kam bo naložil svoja sredtva. Nalaga torej v svojem imenu in ne v imenu zavarovalnic. To pa nekaterim inštitucijam gotovo ne more biti všeč.