Inflacija bo razvrednotila prihranke

Območja evra je tudi uradno padlo v drugo recesijo (realno imamo že od leta 2007) – drugo četrtletje zapored beleži negativno gospodarsko rast. Znan ameriški ekonomist Roubini opozarja, da se recesija seli v jedro evropske unije – tudi v Nemčijo in Francijo. »Periferija« ne kupuje več njunih izdelkov: npr. upad prodaje avtomobilov.

Marc Faber je v zadnjem komentarju povedal, da imamo krizo, ker smo med leti 1980 in 2007 živeli predobro, predvsem na »puf«. Pravi, da je zahodni svet preveč zadolžen in dolg bo potrebno vrniti. Die Welt poroča, da se je od leta 2008 v ZDA količina denarja v obtoku kar potrojila, v EU podvojila. Za Fabra je rešitev v resetiranju finančnega sistema. Do tega pa bo prišlo, ko bodo začeli trgi (valute, delnice, obveznice) propadati. Delnice bodo izgubile še vse do najmanj 20 % vrednosti. Srečni bomo lahko, »če bomo ohranili polovico svojega premoženja«.

France Arhar je pred nekaj meseci postal predsednik Združenja bank Slovenije (ZBS). Nekateri ugibajo, da bo prihodnje leto naskakoval mesto guvernerja centralne banke Slovenije. Po njegovem denar na dolgi rok izgublja na vrednosti. Trenutni finančni sistem deluje samo zato, ker zaupamo denarju. Vsi bankirji se bojijo, da bi se to zaupanje zamajalo in bi ljudje začeli dvigovati prihranke iz bank.

Med ekonomisti je tudi vedno bolj glasno odmeva, da bi morali dvigniti inflacijski cilj. Po mnenju Paula Krugmanna bi ta moral biti pri 4 %. Nekdanji predsednik nemške centralne banke, Thilo Sarrazin, je v zadnji števili renomiranega nemškega finančnega časopisa »Focus money« izjavil, da bo inflacija razvrednotila prihranke. Pojavljajo se ponovno tudi ideje o uvedbi delnega zlatega standarda.

Vprašanje že dolgo ni več ali bo inflacija ali ne temveč, kako visoka bo in kako bo to vplivalo na premoženje, ki bo neprimerno naloženo v t.i. »varnih naložbah«. Dajmo za prihranke poskrbeti preden bo prepozno.