Analize govorijo v prid zlatu

Dogajanje v svetu je nenavadno in še bolj negotovo. Denar se tiska kot se verjetno še nikoli v zgodovini ni. Posledično smo še pred meseci spremljali rekordno rast delniških trgov (trenutno so trgi tudi 20 ali več odstotkov pod takratnimi nivoji). Danes nam vlade sporočajo nove številke gospodarske rasti, čeprav v realnem gospodarstvu še vedno govorimo o močnem krču. Posledično so tudi cene surovin (tudi plemenitih kovin) rekordno nizke. V bančnem sistemu imamo rekordno nizke obresti, govorimo o ničelnih obrestih, vedno pogosteje zasledimo tudi informacijo o negativnih obrestih (da morate plačati, ker imate denar na banki).

Ustavil bi se ob grafu (glej sliko), ki spremlja razmerje med borznim indeksom največjih ameriških podjetij S&P in ceno zlata v dolarjih. Razmerje se nahaja točno na nivojih let 2008/09, ko smo videli največji borzni padec v tem tisočletju. To pomeni, da so tudi danes delnice vrednotene izredno visoko v primerjavi s surovinami oz. zlatom. Ko je bilo nazadnje takšno razmerje, smo bili priča močnemu upadu vrednosti delnic in močnemu dvigu cen surovin. Analitiki so si enotni, da do padca delnic mora priti in prav tako, da se cene surovinam morajo dvigniti. Delni padec smo videli v zadnjem mesecu, kot posledica dogajanj v Grčiji in na Kitajskem. Kaj bo sledilo, bomo videli.

Številke in matematika nam kažejo, da so sedanji časi eni najprimernejših za vstop na trg surovin (recimo preko delnic), še zlasti plemenitih kovin (v fizični obliki), ki so bile močno zmanipulirane navzdol, kar je tudi že bilo večkrat dokazano. Seveda govorimo o delu premoženja s katerim je smiselno izkoristiti pozitiven trend, ki se napoveduje.

Junij med najprimernejšimi meseci za nakup zlata

Hiter pogled na trg zlata daje občutek, da je to mrtva naložba, ki ne prianša koristi. Pa vendar je povprečen donos zlata v zadnjih 5 letih dobrih 7 odstotkov, v 10 letih kar 13 odstotkov (gledano v evrih seveda). Pa pustimo donos ob strani.

Januarja se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Švica je odpravila vezavo franka na evro. V istem trenutku je evro zgrmel skoraj 30 odstotkov in se nato ustalil pri 15 odstotkih nižji vrednosti. Praktično istočasno je zlato v evrih pridobilo dobrih 15 odstotkov. To je tudi zgodovinska vloga zlata - ohranjanje realne vrednosti.

Trenutno pa se vrednost zlata nahaja na januarskem nivoju. Statistično gledano sta junij in julij najprimernejša meseca za nakup zlata. Sledijo trije meseci rasti. Povprečno zlato pridobi okoli 5 odstotkov svoje vrednosti. Oktobra se največkrat ponovno zgodi negativna korekcija in nato ponovna rast pred novim letom.

Euribor

V življenju pride trenutek, ko brez kredita preprosto ne moremo izpeljati finančnih načrtov, ki smo si jih zastavili. Večina ljudi se kreditov na nek način boji – zaradi vseh posledic, ki jih prinaša (stroški, obveza, zastavitev premoženja, ipd). Kredit pa vendarle ni tako slab, kot bi se sprva zdelo. A o tem več na koncu prispevka.

Na spletnem portalu siol.net je bil objavljen zanimiv prispevek o obrestnih merah kreditov. Osnovno vprašanje pri kreditu je ali vzeti fiksno obrestno mero ali raje spremenljivo. Fiksne obrestne mere so vsaj enkrat višje, kot spremenljive (pribitek banke + euribor) in se gibljejo tudi okoli 6 odstotkov ali višje. Spremenljiva pa je odvisna od medbančne obrestne mere t.i. euribor, ki ga pa centralna banka lahko zviša. Omenjeni spletni portal zapiše: »zaradi velikih finančnih injekcij gospodarstvu v evrskem območju zgoditi, da se bo počasi začela povečevati inflacija, ki pa jo Evropska centralna banka (ECB) praviloma kroti z višanjem obrestnih mer, tudi euribora«.

Pred nami je torej gotovo višja inflacija, na katero na tem mestu opozarjamo že od začetka gospodarske krize. Za brzdanje inflacije centralne banke uporabljajo ukrep, da dvigujejo obresti. Torej se dvignejo obroki vsem, ki imajo svoj kredit vezan na spremenljivo obrestno mero. Ob tem bi še enkrat poudarili, da se vzporedno z dvigom obresti  dviguje tudi inflacija. Inflacija pa pomeni razvrednotenje denarja, deloma tudi našega kredita. Torej dvig obresti ni nujno slab.

Pa se lahko dvigne tudi fiksna obrestna mera? Pogosto da. To je tudi zapisano kot opozorilo v kreditnih pogodbah. V primeru nepričakovanih dogodkov ali ob delovanju višji sil, si banka ohranja pravico, da dvigne tudi fiksno obrestno mero. Kaj bi se moralo zgoditi, lahko samo ugibamo. Prav pa je, da smo pred odločitvijo za kredit seznanjeni tudi s to možnostjo.

Kako kredit izkoristiti sebi v prid

Bankam in državi je v interesu, da smo zadolženi, ker smo potem preprosto odvisni od njih. Zato je modro, da kredit tudi izkoristimo sebi v prid. Kako? Pogosto si lahko s podaljšanjem dobe odplačevanja zmanjšamo obrok kredita. Nižji obrok je lažje odplačevati! S tem pa dobimo priložnost, da razliko vzporedno s kreditom varčujemo na različnih naložbenih računih (nikakor ne v denarju). Donos takšnega varčevanja nam bo pokril vse obresti kredita in v določenem trenutku (ponavadi na polovici dobe odplačevanja kredita) začel ustvarjati dobiček.

Če ne moremo podaljšati dobe odplačevanje, pa je priporočljivo, da vsaj 10 % kredita naložimo v različne naložbe. S tem imamo na strani rezervo, če bi se v določenem obdobju pojavile težave odplačevanja kredita. Istočasno pa nam donos naložb pokriva negativne obresti kredita. Kredit lahko torej izkoristimo tudi sebi v prid!

Švica ponovno neodvisna od evra

Švica je očitno ukrepala in po treh letih prekinila vezavo z evrom. Švicarji so s tem jasno pokazali, da ima evro

velike težave in ne želijo toniti skupaj z njim. Po zavrnitvi referenduma o zlatem kritju franka je centralna banka zavrnila tudi povezavo z evrom in postala samostojnejša valuta.

Trg je seveda reagiral. Švicarske delnice so utrpele močan padec, ljudje se bojijo, da se bo obrestna mera libor ponovno začela dvigovati in evro je izgubil okoli 16 % svoje vrednosti (iz 1,2 je padel na 1,02 za 1 evro – v času pisanja prispevka). Danes so torej ponovno veseli tisti, ki hranijo denar v švicarskih frankih.

Padec evra je pozitivna novica tudi za vse tiste, ki varčujejo v zlatu ali srebru. Zlato, kot ohranjevalec vrednosti, je reagiralo na padec evra in pridobilo 3,6 % svoje vrednosti. To je trenutno manj, kot ja izgubila valuta, a na zlato je potrebno gledati na daljše časovno obdobje, ko bo še znatno pridobivalo na vrednosti.

Zanimiva prelomnica bo tudi odločitev centralne banke Evrope (ECB), o tem ali bo tiskala denar in odkupovala slabe obveznice. Kratkoročno lahko verjetno napoved tiskanja okrepi evro, dolgoročno pa bo to imelo negativne posledice. Saj z novim zadolževanjem rešujejo stare dolgove. Začaran krog?!?

To seveda ne pomeni, da se bo zlato ves čas vzpenjalo. Vmes bodo seveda tudi negativne korekcije, kar je normalno za zdravi trg. Presenetljiva odločitev švicarske centralne banke pa daje jasno vedeti, da lahko v prihodnje podobne nenadne poteze trge močno pretresejo. Ruski rubelj je recimo v nekaj mesecih izgubil več kot polovico svoje vrednosti. Lahko tudi surovine v nekaj dneh ali tednih podvojijo svojo vrednost?

Dedolarizacija Rusije

Rusija in ruski rubelj doživljata največje pretrese po začetku svetovne gospodarske krize v letu 2008. Inflacija se

v Rusiji po statističnih podatkih nahaja pri 11,4 %. Seveda je vprašanje kakšna je realna inflacija, ki jo čuti ruski potrošnik v svojih denarnici.

K inflaciji je prispeval rekorden padec vrednosti rublja, saj je ta od oktobra izgubil več kot 50 % v primerjavi z dolarjem. Več kot 50 % vrednosti je na mednarodnih trgih izgubila tudi surova nafta, ki je iz 115 dolarjev padla na skoraj 50 dolarjev za sodček nafte.

Rubelj je podprla ruska centralna banka, na pomoč pa je priskočila tudi Kitajska, ki ima z Rusijo podpisane pogodbe o dobavi ruskih energentov v višini več milijard in s tem seveda tudi svoje interese. Rusi pa izvajajo še en načrt, ki bo rubelj na mednarodnih trgih utrdilo v nekoliko daljšem časovnem obdobju, ki pa se zdi vedno bližji. Vse od začetka krize Rusija povečuje svoje zlate rezerve. Največji nakup zlata so Rusi opravili ravno v času največjega padca svoje valute.

Še ena zanimivost. Zlato je v ruskih rubljih v pol leta pridobilo skoraj 60 % svoje vrednosti. To je nekoliko višja rast, ki jo je rubelj izgubil proti dolarju. S tem zlato ponovno dokazuje svojo moč ohranjevalca vrednosti, zlasti v času večjih kriz.

Zlato je v letu 2014 pridobilo tudi v evrih. Okoli 10 % je vrednost zlata višja kot ob začetku leta. Zlato je tudi valuta, ki je med vsemi svetovnimi valutami najbolj ohranjala svojo vrednost v preteklem letu (glej graf). Najbolj trdna valuta pa bi naj bil ameriški dolar. Vendar ob tem analitiki opozarjajo, da bi po rekordno trdnem letu za dolar lahko sledilo močno razvrednotenje valute. Ameriška rast namreč ne temelji na realni podlagi temveč na novo natisnjenem denarju iz programa QE. Pod pritiskom bodo tudi delnice. Leto 2015 bo vsekakor zelo zanimivo za vlagatelje.