Srebro - ena najredkejših kovin

Srebro spada med 10 najbolj redkih kovin na svetu. To prikazuje barvni periodni sistem,

kjer so z rdečo označene vse kovine, ki jih bo začelo slej ali prej primanjkovati, z rdečo/rumeno pa so označene kovine, ki jih bo primanjkovalo ob naraščajočem povpraševnaju.

Predvsem zaradi industrijskega povpraševanja bi lahko srebra hitro začeli primanjkovati. Težava je, da se srebra reciklira bistveno manj kot se ga porabi. Že danes v svetu opažamo naraščajoče povpraševanje po srebru. Tudi s strani centralnih bank. Ena največjih bank, banka JP Morgan je v tem letu drastično povečala svoje zaloge srebra. Vodilni zatrjujejo, da se bodo "krize pojavljale znova in znova". Pričakujejo, da bo v naslednji pomembnejšo vlogo odigralo ravno srebro?

Poleg tega je srebro danes izjemno poceni (3 leta se cena še ni premaknila iz svojih najnižjih vrednosti). Zaradi tega predstavlja izredno dobro naložbeno, nakupno priložnost. Tega vsekakor ne gre zamuditi. Tudi tisti, ki smo srebro kupovali že po precej višjih vrednostih, zdaj si še lahko zmanjšamo povprečno nakupno vrednost.

Kaj se dogaja s skladi in kaj z nadaljnjimi vplačili

Tokrat objavljam povzetek zanimivega

komentarja, ki so ga objavili na spletnem portalu za vzajemne sklade, vzajemci.com. Nastal je ob zadnji korekciji delniških trgov, ko so ti ponovno padli za 5-15 %. Obvezniški sklad in sklad denarnega trga se dobro držita.

»Padci na delniških trgih so lahko zelo boleči za povprečnega vlagatelja. Obenem pa ponavadi predstavljajo tudi eno izmed najboljših priložnosti za prihodnje nadpovprečne rezultate.« Takšni trenutki so seveda zelo vzpodbudni za mesečne ali občasne varčevalce.

»Kako so ti padci vplivali na varčevalce, ki so v sklade investirali pred tremi ali petimi leti?« »Povprečna triletna donosnost vseh vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji znaša +7,1 odstotka. Povprečna petletna donosnost vseh vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji pa je +8,3 odstotka.«

Najbolje so jo odrezali skladi, ki vlagajo v tehnološki in farmacevtski sektor. Tu velja previdnost še toliko bolj, ker skladi (še) niso doživeli negativne korekcije.  
Najslabše pa so jo odnesli tisti vlagatelji, ki so investirali v sektor surovin, tudi plemenitih kovin. To ne velja za vse tiste, ki v omenjena sektorja vlagate z občasnimi ali rednimi mesečnimi vplačili, saj smo s tem kupovali tudi cenejše točke vzajemnih skladov. Ti nakupi se bodo obrestovali ob ponovni rasti trga. 

»S tem spet prihaja v ospredje eno najstarejših borznih pravil. Kupuj, ko vsi prodajajo in prodajaj, ko vsi kupujejo. Za preudarnega in racionalnega vlagatelja nastopa čas nakupov s popustom, saj so delnice nekaterih odličnih podjetij izgubile že 25 in več odstotkov. Zadeti dno je tako kot zadeti vrh praktično nemogoče in zgolj in samo posledica sreče. Kupovati v času 'popustov' na borzah je težko,« a za pogum bomo nagrajeni. 2016 bo leto, ko bo možno izredno poceni kupovati točke marsikaterega odličnega sklada in bodočega zmagovalca. Ne zamudite tega.«

Če povzamem: Svojim strankam v letu 2016 svetujem disciplino pri rednih mesečnih vplačilih v različne vzajemne sklade in plemenite kovine.

Graf prikazuje kakšne donose so borze doživele po korekcijah v 5 in 10 letnem obdobju. Potrpežljivost se splača!

Borze se spet majejo, surovine pod pritiskom

Novo leto se je na borzah začelo šokantno. Ameriški borzni indeks Dow Jones je izgubil 11 % svoje vrednosti,

nemški DAX je izgubil kar 19 % vrednosti. Največje pretrese pa je doživela kitajska borza, borzni indeks CSI 300 je v enem mesecu zgrmel za 25 %. Zgodile so se največje izgube po letu 2011. Kljub temu ostajajo osrednji indeksi daleč nad najvišjimi vrednostmi iz leta 2007, ko so se borze zaradi prenapihnjenosti delnic praktično prepolovile. Vedno več analitikov (Soros, Buffet) svari, da je svet pred novo krizo.

Ta v gospodarstvu ni vse rožnato pritrjujejo tudi surovine, ki ena za drugo dosegajo rekordno nizke vrednosti. Baker se nahaja na več kot 6 letnemu dnu, nafta na 11 letnem dnu (prvič je cena za sodček spet padla pod 30 dolarjev), podobno tudi aluminij, železo in plemenite kovine.

Vse od začetka finančne krize pred skoraj desetletjem so centralne banke z izjemnimi ukrepi (nižanje temeljnih obrestnih mer, kvantitativno sproščanje oz. tiskanje denarja) bolj kot gospodarstvu pomagale finančnim trgom. Ta monetarna iluzija pa se počasi končuje. Ameriška centralna banka FED je vsaj zaenkrat nehala tiskati denar in začela počasti dvigovati medbančno obrestno mero.

Medtem je tudi kitajske prebivalce začela grabiti panika in obupani želijo pretvorili svoje juane v dolarje in množično kupujejo plemenite kovine. Tudi Američani so zaposleni z menjavo svoje valute v zlato in srebro. Ameriška kovnica je v nekaj dneh januarja prodala skoraj toliko zlata in srebra, kot v celem januarju 2015 (glej graf). Povpraševanje je višje za vsaj štirikrat glede na zadnjega pol leta. Če se povpraševanje prvega dne v mesecu nadaljuje do konca januarja, bo prvi mesec leta 2016 postavil rekord vseh časov v prodaji srebra.

Zaradi povečanega povpraševanja kovnicam začenja zmanjkovati blaga. Ameriški srebrni orel ni dobavljiv že vse od sredine lanskega leta. Stisko z dobavo je čutiti tudi pri evropskih in azijskih kovnicah in dobaviteljih.

Ljudje se očitno dobro spomnijo, da je v času finančno-gospodarskih težav najbolje imeti pri sebi nekaj fizične plemenite kovine. Tudi pri padcih v zadnjih tednih igrajo plemenite kovine odločilno vlogo. Morda je sedaj ena zadnjih priložnosti, da lahko surovine nabavimo poceni, pred ponovno rastjo, ki se mora zgoditi kmalu.

Analize govorijo v prid zlatu

Dogajanje v svetu je nenavadno in še bolj negotovo. Denar se tiska kot se verjetno še nikoli v zgodovini ni. Posledično smo še pred meseci spremljali rekordno rast delniških trgov (trenutno so trgi tudi 20 ali več odstotkov pod takratnimi nivoji). Danes nam vlade sporočajo nove številke gospodarske rasti, čeprav v realnem gospodarstvu še vedno govorimo o močnem krču. Posledično so tudi cene surovin (tudi plemenitih kovin) rekordno nizke. V bančnem sistemu imamo rekordno nizke obresti, govorimo o ničelnih obrestih, vedno pogosteje zasledimo tudi informacijo o negativnih obrestih (da morate plačati, ker imate denar na banki).

Ustavil bi se ob grafu (glej sliko), ki spremlja razmerje med borznim indeksom največjih ameriških podjetij S&P in ceno zlata v dolarjih. Razmerje se nahaja točno na nivojih let 2008/09, ko smo videli največji borzni padec v tem tisočletju. To pomeni, da so tudi danes delnice vrednotene izredno visoko v primerjavi s surovinami oz. zlatom. Ko je bilo nazadnje takšno razmerje, smo bili priča močnemu upadu vrednosti delnic in močnemu dvigu cen surovin. Analitiki so si enotni, da do padca delnic mora priti in prav tako, da se cene surovinam morajo dvigniti. Delni padec smo videli v zadnjem mesecu, kot posledica dogajanj v Grčiji in na Kitajskem. Kaj bo sledilo, bomo videli.

Številke in matematika nam kažejo, da so sedanji časi eni najprimernejših za vstop na trg surovin (recimo preko delnic), še zlasti plemenitih kovin (v fizični obliki), ki so bile močno zmanipulirane navzdol, kar je tudi že bilo večkrat dokazano. Seveda govorimo o delu premoženja s katerim je smiselno izkoristiti pozitiven trend, ki se napoveduje.

Junij med najprimernejšimi meseci za nakup zlata

Hiter pogled na trg zlata daje občutek, da je to mrtva naložba, ki ne prianša koristi. Pa vendar je povprečen donos zlata v zadnjih 5 letih dobrih 7 odstotkov, v 10 letih kar 13 odstotkov (gledano v evrih seveda). Pa pustimo donos ob strani.

Januarja se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Švica je odpravila vezavo franka na evro. V istem trenutku je evro zgrmel skoraj 30 odstotkov in se nato ustalil pri 15 odstotkih nižji vrednosti. Praktično istočasno je zlato v evrih pridobilo dobrih 15 odstotkov. To je tudi zgodovinska vloga zlata - ohranjanje realne vrednosti.

Trenutno pa se vrednost zlata nahaja na januarskem nivoju. Statistično gledano sta junij in julij najprimernejša meseca za nakup zlata. Sledijo trije meseci rasti. Povprečno zlato pridobi okoli 5 odstotkov svoje vrednosti. Oktobra se največkrat ponovno zgodi negativna korekcija in nato ponovna rast pred novim letom.

Euribor

V življenju pride trenutek, ko brez kredita preprosto ne moremo izpeljati finančnih načrtov, ki smo si jih zastavili. Večina ljudi se kreditov na nek način boji – zaradi vseh posledic, ki jih prinaša (stroški, obveza, zastavitev premoženja, ipd). Kredit pa vendarle ni tako slab, kot bi se sprva zdelo. A o tem več na koncu prispevka.

Na spletnem portalu siol.net je bil objavljen zanimiv prispevek o obrestnih merah kreditov. Osnovno vprašanje pri kreditu je ali vzeti fiksno obrestno mero ali raje spremenljivo. Fiksne obrestne mere so vsaj enkrat višje, kot spremenljive (pribitek banke + euribor) in se gibljejo tudi okoli 6 odstotkov ali višje. Spremenljiva pa je odvisna od medbančne obrestne mere t.i. euribor, ki ga pa centralna banka lahko zviša. Omenjeni spletni portal zapiše: »zaradi velikih finančnih injekcij gospodarstvu v evrskem območju zgoditi, da se bo počasi začela povečevati inflacija, ki pa jo Evropska centralna banka (ECB) praviloma kroti z višanjem obrestnih mer, tudi euribora«.

Pred nami je torej gotovo višja inflacija, na katero na tem mestu opozarjamo že od začetka gospodarske krize. Za brzdanje inflacije centralne banke uporabljajo ukrep, da dvigujejo obresti. Torej se dvignejo obroki vsem, ki imajo svoj kredit vezan na spremenljivo obrestno mero. Ob tem bi še enkrat poudarili, da se vzporedno z dvigom obresti  dviguje tudi inflacija. Inflacija pa pomeni razvrednotenje denarja, deloma tudi našega kredita. Torej dvig obresti ni nujno slab.

Pa se lahko dvigne tudi fiksna obrestna mera? Pogosto da. To je tudi zapisano kot opozorilo v kreditnih pogodbah. V primeru nepričakovanih dogodkov ali ob delovanju višji sil, si banka ohranja pravico, da dvigne tudi fiksno obrestno mero. Kaj bi se moralo zgoditi, lahko samo ugibamo. Prav pa je, da smo pred odločitvijo za kredit seznanjeni tudi s to možnostjo.

Kako kredit izkoristiti sebi v prid

Bankam in državi je v interesu, da smo zadolženi, ker smo potem preprosto odvisni od njih. Zato je modro, da kredit tudi izkoristimo sebi v prid. Kako? Pogosto si lahko s podaljšanjem dobe odplačevanja zmanjšamo obrok kredita. Nižji obrok je lažje odplačevati! S tem pa dobimo priložnost, da razliko vzporedno s kreditom varčujemo na različnih naložbenih računih (nikakor ne v denarju). Donos takšnega varčevanja nam bo pokril vse obresti kredita in v določenem trenutku (ponavadi na polovici dobe odplačevanja kredita) začel ustvarjati dobiček.

Če ne moremo podaljšati dobe odplačevanje, pa je priporočljivo, da vsaj 10 % kredita naložimo v različne naložbe. S tem imamo na strani rezervo, če bi se v določenem obdobju pojavile težave odplačevanja kredita. Istočasno pa nam donos naložb pokriva negativne obresti kredita. Kredit lahko torej izkoristimo tudi sebi v prid!

Švica ponovno neodvisna od evra

Švica je očitno ukrepala in po treh letih prekinila vezavo z evrom. Švicarji so s tem jasno pokazali, da ima evro

velike težave in ne želijo toniti skupaj z njim. Po zavrnitvi referenduma o zlatem kritju franka je centralna banka zavrnila tudi povezavo z evrom in postala samostojnejša valuta.

Trg je seveda reagiral. Švicarske delnice so utrpele močan padec, ljudje se bojijo, da se bo obrestna mera libor ponovno začela dvigovati in evro je izgubil okoli 16 % svoje vrednosti (iz 1,2 je padel na 1,02 za 1 evro – v času pisanja prispevka). Danes so torej ponovno veseli tisti, ki hranijo denar v švicarskih frankih.

Padec evra je pozitivna novica tudi za vse tiste, ki varčujejo v zlatu ali srebru. Zlato, kot ohranjevalec vrednosti, je reagiralo na padec evra in pridobilo 3,6 % svoje vrednosti. To je trenutno manj, kot ja izgubila valuta, a na zlato je potrebno gledati na daljše časovno obdobje, ko bo še znatno pridobivalo na vrednosti.

Zanimiva prelomnica bo tudi odločitev centralne banke Evrope (ECB), o tem ali bo tiskala denar in odkupovala slabe obveznice. Kratkoročno lahko verjetno napoved tiskanja okrepi evro, dolgoročno pa bo to imelo negativne posledice. Saj z novim zadolževanjem rešujejo stare dolgove. Začaran krog?!?

To seveda ne pomeni, da se bo zlato ves čas vzpenjalo. Vmes bodo seveda tudi negativne korekcije, kar je normalno za zdravi trg. Presenetljiva odločitev švicarske centralne banke pa daje jasno vedeti, da lahko v prihodnje podobne nenadne poteze trge močno pretresejo. Ruski rubelj je recimo v nekaj mesecih izgubil več kot polovico svoje vrednosti. Lahko tudi surovine v nekaj dneh ali tednih podvojijo svojo vrednost?

Dedolarizacija Rusije

Rusija in ruski rubelj doživljata največje pretrese po začetku svetovne gospodarske krize v letu 2008. Inflacija se

v Rusiji po statističnih podatkih nahaja pri 11,4 %. Seveda je vprašanje kakšna je realna inflacija, ki jo čuti ruski potrošnik v svojih denarnici.

K inflaciji je prispeval rekorden padec vrednosti rublja, saj je ta od oktobra izgubil več kot 50 % v primerjavi z dolarjem. Več kot 50 % vrednosti je na mednarodnih trgih izgubila tudi surova nafta, ki je iz 115 dolarjev padla na skoraj 50 dolarjev za sodček nafte.

Rubelj je podprla ruska centralna banka, na pomoč pa je priskočila tudi Kitajska, ki ima z Rusijo podpisane pogodbe o dobavi ruskih energentov v višini več milijard in s tem seveda tudi svoje interese. Rusi pa izvajajo še en načrt, ki bo rubelj na mednarodnih trgih utrdilo v nekoliko daljšem časovnem obdobju, ki pa se zdi vedno bližji. Vse od začetka krize Rusija povečuje svoje zlate rezerve. Največji nakup zlata so Rusi opravili ravno v času največjega padca svoje valute.

Še ena zanimivost. Zlato je v ruskih rubljih v pol leta pridobilo skoraj 60 % svoje vrednosti. To je nekoliko višja rast, ki jo je rubelj izgubil proti dolarju. S tem zlato ponovno dokazuje svojo moč ohranjevalca vrednosti, zlasti v času večjih kriz.

Zlato je v letu 2014 pridobilo tudi v evrih. Okoli 10 % je vrednost zlata višja kot ob začetku leta. Zlato je tudi valuta, ki je med vsemi svetovnimi valutami najbolj ohranjala svojo vrednost v preteklem letu (glej graf). Najbolj trdna valuta pa bi naj bil ameriški dolar. Vendar ob tem analitiki opozarjajo, da bi po rekordno trdnem letu za dolar lahko sledilo močno razvrednotenje valute. Ameriška rast namreč ne temelji na realni podlagi temveč na novo natisnjenem denarju iz programa QE. Pod pritiskom bodo tudi delnice. Leto 2015 bo vsekakor zelo zanimivo za vlagatelje.

Švicarji o zlatem kritju

V nedeljo imajo Švicarji zgodovinsko priložnost. Na referendumu bodo odločali ali bo njihova valuta, švicarski frank, krit z realno vrednostjo. Odločali bodo o 3 bistvenih vprašanjih:

1. Zlato mora biti hranjeno v Švici. Sedaj je velika večina švicarskega zlata hranjenega izven Švice: v New Yorku, Londonu, Parizu. Obstaja upravičena skrb ali je njihovo zlato sploh tam, kjer bi moralo biti. Ob podobni pobudi v Nemčiji, ti niso dobili vpogleda v hrambo svojih plemenitih kovin v ZDA.
2. Švica mora takoj popolnoma ustaviti odprodajo zlata. V 15ih letih je švicarska centralna banka odprodala 1.550 ton od skupno okoli 2.400 ton. Leta 1999 je bilo kar 43 % švicarskega franka kritega z zlatom. Švica je od leta 1993 ena tistih držav, ki je prodala največji delež svojih zlatih rezerv (glej graf).
3. Centralna banka mora poskrbeti za kritje denarja v obtoku z zlatom in to v višini minimalno 20 %. Danes kritje z zlatom predstavlja zgolj 7,6 %. Za dosego tega cilja ima Švica čas do leta 2020 in dokupiti bi bilo potrebno 70 % enoletne proizvodnje zlata.

Ali bo referendumska pobuda uspela je veliko vprašanje. Referendumi v Švici so zakonodajni in obvezujoči za politiko. Pa vendar si je težko zamisliti, da bi Švica postala edina država sveta, ki ima po letu 1971 ponovno uveden zlati standard. Takšen rezultat je toliko težji, ker imajo nasprotniki takšnega zakona (predvsem bančne inštitucije in večji del politike) na svoji strani kapital in oblast. Na televizijskem soočenju so denimo prepovedali nastop glavnemu pobudniku iniciative. Luzi Stamm je politik, odvetnik in ekonomist, velik zagovornik neodvisnosti Švice in njene valute.

Vsekakor pa bodo rezultati zanimivi in kakršni koli že bodo, ne bodo brez posledic. Kratkoročno bo rezultat tudi vplival na ceno plemenitih kovin, predvsem zlata. Ob zavrnitvi bi lahko manipulanti to izkoristili za ponovno korekcijo cen navzdol. Trenutno ankete javnega mnenja kažejo precejšnje izenačenje zagovornikov in nasprotnikov. Kot vlagatelji v plemenite kovine lahko navijamo na pozitiven rezultat referenduma.

Po stresnih testi Slovenija zadnja

Stresni testi evropskih bank so pokazali, da sta največji slovenski banki med vsemi preverjenimi bankami,

najslabše pripravljeni banki. Od skupno 130 pregledanih bank, jih kar 25 ni prestalo testov. Takšni testi sicer povedo, koliko je banka pripravljena na situacijo, če bi se gospodarsko-finančna kriza hitro poglobila.

Vodilni v Banki Slovenije hitijo razlagati, da »stresa za davkoplačevalce tokrat ne bo«. Tokrat se torej ne rabimo bati, da bi denar za reševanje bank vzeli nam, torej tistim, ki v tej državi polnimo vse bolj luknjasto blagajno. Denar bi se naj vzel iz dobička, ki ga menda banki izkazujeta. Ob tem bi bilo dobro spomniti, da je bilo veliko najbolj kritičnega dolga obeh bank prenesen na t.i. slabo banko. Dolg obeh bank se torej ni zmanjšal, bil je prenesen in enkrat ga bo potrebno plačati. Tudi ta dolg ne bo stresen za davkoplačevalce?

NLB in NKBM sta torej banki, ki ne smeta propasti. Država ju bo reševala pa naj stane kar hoče. Čeprav obe banki na podlagi stresnih testov sodita v najslabše opremljene in pripravljene banke v Evropski uniji. Celo preverjene banke Grčije, Belgije, Italije in Cipra so se izkazale z boljšimi rezultati kot naši največji državni banki. Vsekakor tema, ki bo še polnila naše medije in področje, na katerega moramo biti še posebej pozorni varčevalci.

Razmišljajmo o svoji finančni prihodnosti

Bližnji sorodnik se je pred kratkim upokojil. Informativni izračun o višini njegove pokojnine po 40 letih poštenega dela v javni upravi in gospodarskem sektorju ga je soočil s trenutkom resnice. Pokojnina bo znašala 57 % njegove povprečne neto plače. Če upoštevamo še potne stroške, malico in ostale dodatke, bo razlika med zadnjo izplačano plačo in prvo pokojnino realno daleč pod polovico. Oseba, ki je velik del življenja posvetila vzgoji in izobraževanju prihodnjih generacij in bodočih graditeljev slovenske družbe, bo morala tretjino življenja gledati na vsak cent, ki ga bo želela potrošiti! Namesto, da bi razmišljala o potovanjih s svojim zakoncem, o razvajanju vnukov in podobno, za kar med delovno dobo preprosto ni bilo časa.

Kako lahko prihranimo sami

Kaj lahko naredimo sami? Smiselno je samostojno varčevanje, če si to seveda lahko privoščimo. Pogosto lahko sredstva za varčevanje najdemo ob znižanju nepotrebnih stroškov. Te hitro odkrijemo, ko si vsaj 3 mesece redno beležimo vsak izdatek. Na papirju je lažje analizirati, kje so nepotrebni odhodki in bi morda lahko privarčevali kak evro. Privarčujemo lahko tudi, če kupujemo izdelke, ki jih potrebujemo ob akcijah in znižanjih, ki nam jih trgovci ponujajo. Te ni težko odkriti, saj v nabiralnik vsak dan prejmemo kup oglasov. Priporočljivo je seveda, da si zabeležimo po kaj gremo v trgovino in se tega spiska tudi držimo. Se splača! Na tak način lahko preverjeno privarčujemo tudi 50 evrov mesečno ali celo več.

Nenapisano pravilo je, da dajemo od svojega prihodka okoli 10 % vsak mesec na stran. S tem plačamo sebe, svojo prihodnost, kot lastna nagrada za pošteno opravljeno delo. Vzemimo za primer, da varčujemo polovico zneska, ki gre v pokojninsko blagajno od naše plače, torej 120 €. Varčujemo 35 let, redno vsak mesec. Vplačali bi 50.400 €. V tabeli so prikazani različni donosi, ki jih lahko dosegamo pri različnih naložbah. Prihranke bi kot dodatno rento nato porabili v 25 letih.

Letni donos	3 %	6 %	8 %
Pričakovana renta	245 €	316 €	374 €

K izračunom je smiselno dodati nekaj razlage. Varčevanje za pokojnino je dolgoročno. Vsa dolgoročna varčevanja je nujno vlagati v naložbe, ki imajo višje donose kot je realna inflacija. Iz tega razloga tudi najnižji donos prikazan v tabeli ni primeren za dolgoročno varčevanje. Prikazani zneski so torej izračunani v današnji vrednosti evra, brez upoštevanja inflacije.  

Poskrbimo zase

Dejstvo je, da država ne bo poskrbela za finančno samostojnost državljanov. To ji gotovo niti ni v interesu, saj je odvisna od naše nesamostojnosti. Tako tudi ni smiselno gledati pod palec koliko zasluži kdo od prepoznavnih ljudi, pa naj bo to politik, kulturnik ali direktor. Poskrbimo zase! Poskrbimo za svojo finančno neodvisnost sami! Vsekakor je bolje 1 dan v mesecu razmišljati o denarju, o prihrankih, o prihodnosti, kot za denar cel mesec delati.

Največje napake, ki jih naredi varčevalec

Varčujemo zato, da bomo nekaj prihranili in pričakujemo, da nam bo tudi izbrana naložba prinesla določen

dobiček. Pogosto temu ni tako. Naštejmo nekaj najpogostejših razlogov, ki jih navaja avstrijska investicijska banka Partner Bank.

1.       Investiranje brez cilja. Varčujemo brez da bi si postavili konkreten cilj: zakaj varčujemo, koliko želimo privarčevati, do kdaj, ipd. Varčujemo v smislu »kar bo pa bo«. Dobro bi bilo, da najprej pogledamo kaj bomo v življenju sfinancirali z delom svojih rok: več avtomobilov, nepremičnina, šolanje otrok, počitnice, lastno podjetje, pokojnina, ipd. S pravilnim pristopom lahko tudi 20 % in več prihranimo.

2.       Predčasna prekinitev varčevanja. Največja napaka, ki jo kot varčevalec naredim je, da predčasno prekinem varčevanje. Kot primer vzemimo naložbeno življenjsko zavarovanje, ki je sklenjeno za daljše obdobje od 10 let. Veliko ljudi varčevanje prekine veliko prej. S tem največ pridobi zavarovalnica, izgubi pa seveda varčevalec, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov odloči za prekinitev.

3.       Pogosto nehamo varčevati, ker so naši finančni dohodki preobremenjeni. Lahko se nam zniža dohodek, lahko se povišajo izdatki. Zato je finančni načrt in določitev finančnega cilja ključnega pomena preden začnemo varčevati.

4.       Čredni nagon: v naložbo vstopimo, ko je ta že porasla za 30 % ali več. Finančni načrt vsebuje tudi analizo trga. Ob tem se priporočajo naložbe, ki še imajo potencial in niso ravno v fazi ustvarjanja lepih donosov. Lep primer so leta pred 2008, ko je veliko varčevalcev v Sloveniji dobesedno drlo v naložbe, ki so že bile prenapihnjene in delala po 50 ali več odstotkov letno. Posledično so mnogi izgubili tudi do 80 %.

5.       Strah: izstopimo, ko naložba pade za 30 % ali več. Bojimo se, da bi izgubili še več, ter odprodamo naložbe. Morali bi ravnati obratno in naložbo okrepiti, dokupiti. Padec naložbe pomeni »razprodajo« kot jo poznamo pri tekstilu, ko so trgovine polne ob sezonskih razprodajah.

Upam, da se v naštetih razlogih niste prepoznali. Če ste se, pa lahko v prihodnje ravnamo drugače.  

Na borzah se dogaja prava manija

Analitiki nemške centralne banke – Deutsche Bank svarijo, da v tem trenutku ni pravi čas za vstop v delnice.

Delniški trgi so prvič zašli v fazo manije, ko je zlom borze samo še vprašanje krajšega časovnega okvirja. Podjetja so prevrednotena in vlagateljem svetujejo previdnost v prihodnjih mesecih.

Analitiki opozarjajo na razmerje med indeksoma P/E in volatilnosti, ki predstavlja intenzivnost nihanj na delniških trgih. Indeks P/E pa vlagateljem pove, v koliko letih bi se naj njihov vložek povrnil. P/E ameriškega delniškega indeksa S&P 500 danes znaša krepkih 18,9, kar je zelo visoko in neugoden signal za vlagatelje. Razmerje med obema indeksoma, torej P/E in volatilnosti, se ni še nikoli

nahajalo tako visoko. Podobne signale so delniški trgi sporočali v letu 2007, ko so nekateri analitiki že opozarjali na skorajšnji zlom borze.

Vlagatelji mora biti torej previdni in razmisliti o ponovnem izstopu iz delniških trgov (enako smo svetovali v letu 2008). Kdaj se bo korekcija zgodila, je težko napovedati. Zato nasvet, da iz teh trgov izstopamo postopoma, ni odveč. Na drugi strani imamo trge, ki so močno podcenjeni. Na delnicah danes torej koristimo dobičke in s prihranki vstopamo v podcenjene trge, ki nam bodo dobičke prinašali v mesecih, ki sledijo. To bi bila vsekakor modra poteza …

2013 rekordno leto za zlato

n

Kopp online je objavil podatke o porabi zlata v letu 2013. V oklepaju so zapisani podatki glede na leto 2012. Grafiko so izdelali na spletnem portalu siol.net.

• povpraševanje: 3.756 t (+15%)
• npovprečna cena: 1.411 $ (-15%)
• nnakit: 2.209 t (+17%)
• nnaložba: 1.654 t (+28%)
• nindustrija: 405 t (+/-)
• nbanke: 369 t (-32%)
• nponudba: 4.340 (-2%)

Dolg EU se bo početveril

Danes svet s prstom kaže na Grčijo kot enega največjih dolžnikov in uživačev na veliki nogi. Glede na raziskave

nemškega raziskovalnega inštituta »Generacijske pogodbe«, ki sta jo opravila Bernard Raffelhüschen in Stefan Moog, Grčija ni glavni grešni kozel. Raziskovalca poudarjata, da dolgovi, ki so danes prikazani v uradnih statistikah EU, prikazujejo predvsem pretekle in sedanje dolgove. V nobeni statistiki pa niso zajeti dolgovi, ki jih bodo morale države najeti jutri, da bodo lahko odplačale obstoječe dolgove. Kaj je torej z dolgovi, ki se jim ne bo moč izogniti?

Focus money je objavil zgovorno grafiko, ki prikazuje tudi vse tiste dolgove, ki jih bo posamezna država primorana najeti v bližnji prihodnosti. Ob teh podatkih bi postali prvi dolžnici Irska in presenetljivo Luksemburg. Po podatkih raziskovalcev je Luksemburg ena redkih držav, ki še ni izvedla pokojninske reforme. Malo za šalo malo zares, jo sploh potrebuje?

Analizirajmo še malo podatke. Če je danes najbolj zadolžena država Unije Grčija z 157% dolga glede na BDP bo najbolj zadolžena država v prihodnosti imela kar osemkratnik tega dolga. Irska in Luksemburg bi vsaka dolgovala po 1.200% glede na njun prihodek. Po domače: državljan zasluži 1.000 €, država dolguje 12.000 €. Ali sistem sploh lahko to prenese?

Danes znaša povprečen dolg EU 92,6%. Po omenjeni raziskavi bi povprečen dolg (še sedemindvajseterice) znašal kar 373%. Države EU bi v povprečju dolgovale štirikratnik svojega zaslužka. Verjetno je vsakemu jasno, da se bo prej ko slej nekaj zgodilo. Dolg bo potrebno razvrednotiti, kot že toliko krat v zadnjem stoletju. Ne bo prvič … verjetno tudi zadnjič ne.

ZDA bi potrebovale kar 5747 let za poplačilo svojih dolgov

Dolg Združenih držav Amerike znaša 18.126.251.000.000 USD. Podatek, ki sam po sebi ne pove kaj dosti.

Strašljiv pa je izračun, ki pove, da bi potrebovali kar 5747 let, da bi ves dolg vrnili, če bi vsako sekundo natisnili bankovec za 100 dolarjev. Ob tem se seveda ne smejo dodatno zadolžiti. Če ob tem podatku upoštevamo še povprečno dolžino človeškega življenja, bi bilo potrebnih kar 67 človeških življenj, da bi ZDA na tak način vrnile ves dolg.

Naredimo podoben izračun še na največjem gospodarstvu Evrope. Dolg Nemčije znaša 2.132.899.400.000 EUR. Potrebnih pa bi bilo 676 let, da bi vrnili dolg, če bi vsako sekundo natisnili bankovec za 100 EUR. Odplačevanje dolga pa bi preživelo kar 8 generacij.

Nenavadni in zgovorni podatki. Na grafiki opazimo, da znaša skupen dolg ZDA v primerjavi z BDP že 100,8%. ZDA torej porabijo več, kot zaslužijo. Kako je torej sploh mogoče, da država s takšnim dolgom preživi? Odgovor je ravno v naraščajočem dolgu. Z ustvarjanjem svežega kapitala, lahko ZDA (seveda začasno) prikrijejo kako bolna je država v resnici. Trenutno ZDA vsak mesec »natisnejo« 55.000.000.000 USD (55 milijard) svežih dolarjev t.i. QE. Vprašanje seveda je, kako dolgo še? Kaj se bo zgodilo, ko bodo nehali tiskati denar? Ali ga sploh lahko nehajo tiskati? Kaj to pomeni za vrednost valut – tako dolarja, kot evra? In nenazadnje, si sploh še želimo imeti svoje prihranke na dolgi rok hranjene na banki?

Članek si lahko v celoti preberete na tej povezavi.

Tožbe proti glavnim manipulatorjem cen zlata

Pred časom smo na tem mestu poročali, da so na dan prišli dokazi o manipulaciji cen zlata in srebra s strani

centralnih bank. Danes je znano, da so mnoge finančne organizacije, upravljavci premoženja in milijarderji vložili milijardne tožbe proti tem centralnim bankam. Nazadnje sta bili obtoženi centralni bankiBarclays in Deutsche bank.

Po nekaterih podatkih bi morala biti danes cena zlata brez manipulacije nad 2.000 $.

Za primer manipulacije cene kovin vzemimo padec cene zlata lani aprila. Primer smo jo našli na spletnem portalu insajder.si. Aprila je nekdo preko elektronskega trgovalnega sistema izvršil tako veliko prodajno naročilo, da je sprožil razprodajo 100.000 terminskih pogodb ali nekaj manj kot 300 ton »papirnatega« zlata v roku nekaj minut. To je potolklo cene zlata iz 1560 $ na 1338 $ ali nekaj manj kot 15% v zelo kratkem času, kar lahko vidite na dnevnem grafu zlata.

Kot dolgoročni vlagatelji smo lahko pomirjeni saj vemo, da so trenutno nizke cene rezultat manipulacij in nikakor odraz realnega stanja na trgu. Tega se zavedajo predvsem azijski trgi, ki pospešeno kupujejo fizično zlato (npr. Kitajska) in srebro (npr. Indija). Obe kovini sta danes močno podcenjeni. Današnji poceni nakupi se lahko torej kmalu lepo obrestujejo. Seveda svetujemo, da na trg vstopate postopoma in samo z delom premoženja.

Države jemljejo kjer lahko

Na spletnem portalu Dollar vigilante sem naletel na zalo zanimiv prispevek. Avtor našteva in opisuje 8 dogodkov,

ki so se zgodili od začetka gospodarske krize in so ogrozili prihranke ljudi. Vlade posameznih držav iščejo načine, kako priti do čim več nujno potrebnega denarja. Podobnih »kraj« ali načinov odvzema dela premoženja prebivalcem bo v prihodnje gotovo še precej.

• Irska je marca 2009 »zasegla 4 bilijone iz pokojninskih skladov za rešitev njenih bank«.
• Madžarska je decembra 2010 prebivalce postavila pred odločitev »ali dovolijo zaseg privatno privarčevanih sredstev v pokojninskih skladih ali pa se odpovejo državni pokojnini«.
• Francija je novembra 2010 vzela 33 bilijonov iz pokojninskega sklada za zmanjšanje primanjkljaja.
• Bolgarija je januarja 2011 »prenakazala 60 milijonov iz privatnega v državni pokojninski sklad«.
• Ciper je spomladi 2013 »zasegel do 50% sredstev vlagateljev na bančnih računih«.
• Poljska je jeseni 2013 »naznanila, da bo prenesla privatne pokojninske sklade v državne«.
• Italija je februarja 2014 »predlagala, da se vsi prilivi na banke obdavčijo z 20%.
• O zasegu premoženja svojih 500 milijonov prebivalcev razmišlja tudi Evropska unija. To bi se naj zgodilo v drugi polovici letošnjega leta: komisije predlagajo zakon s katerim bi »mobilizirali več privatnih pokojninskih prihrankov za dolgoročno financiranje«.

Ob hitrem pregledu vseh teh podatkov lahko potegnemo črto: države v glavnem zasegajo prihranke iz pokojninskih skladov in bančne depozite. Kaj ne vse te prihranke štejemo kot najbolj varne?

Delnice umetno napihnjene, druge pa izjemna priložnsot

Svet danes temelji na dolgu. Od leta 2007 se je svetovni dolg podvojil, dolg Slovenije je porasel celo nekoliko bolj.

ZDA morajo po nekaterih podatkih danes plačati več za svoje dolgove, kot zaslužijo s svojim delom. Dolar je valuta, ki praktično nima nobene realne vrednosti več. Pokonci jo drži samo še volja sveta, da dolar še vedno jemljejo kot vodilno valuto. Če bi začeli dolar eden za drugim zavračati, bi ta čez noč postal samo še kup papirja.

Ameriška centralna banka FED vsak mesec prek t.i. QE (Quantitative easing) natisne desetine dolarjev umetnega denarja. Ta denar se potem prenese v realno gospodarstvo in podjetja lahko prikažejo zmanipulirane in popravljene bilance. Kako?

Ameriški delniški indeks 500 največjih podjetij, S&P 500, je marca 2013 dosegel zgodovinsko najvišjo vrednost iz leta 2007. V tem istem času si ameriško gospodarstvo še zdaleč ni opomoglo. Od takrat je se je indeks dvignil še za 20%, ameriško gospodarstvo niti za 2%. Kako so torej lahko delnice dosegale rekordne vrednosti, realno gospodarstvo pa šepa? V The Guardian so zapisali: »da je to gotovo največji delniški balon v moderni zgodovini«. V časniku zapišejo, da so vrednosti delnic lahko na tako visokih nivojih predvsem po zaslugi sproščanja denarja (quantitative easing) in ne zaradi moči močno opešane realne ekonomije. To so opazili tudi svetovni naložbeni guruji, kot je Warren Buffet, in že začeli prodajati delnice. Analitiki pričakujejo korekcijo ameriških borznih indeksov še letos ali najkasneje do sredine prihodnjega leta.

Več si lahko preberete na povezavi: http://www.theguardian.com/commentisfree/2014/feb/24/recovery-bubble-crash-uk-us-investors.

Seveda pa niso vse delnice precenjene. Na diametralno nasprotni strani se nahajajo delnice surovinskih delnic. Analitiki jih že nekaj časa ocenjujejo kot življenjsko naložbeno priložnost. V naslednjih letih lahko prinesejo tudi za več 100% donosa. A tako kot na trgih plemenitih kovin, se tudi v tem sektorju lahko dogajajo manipulacije. Naložba je primerna za del našega premoženja.

Cene zlata so bile manipulirane že celo desetletje

Da so padce cen zlata in srebra v zadnjem letu zmanipulirale centralne banke, se ve že dolgo. Cena zlata je

skupaj padla za dobrih 35%, srebra pa celo za skoraj 50%. Podoben padec se je pri zlatu zgodil že v letih 2008, 2009 in 2010 – takrat so cene padle med 15 in 20%, a so se pobrale v nekaj mesecih. Cena srebra je doživela močan padec leta 2008, ko je prav tako zgrmela za 50%. Cena je potrebovala skoraj 2 leti, da je ponovno dosegla takratni vrh. Danes smo pri srebru na praktično triletnem dnu, padec pri zlatu traja nekoliko manj časa. Lahko mirno zaključimo, da se vzorci preteklosti ponavljajo.

V zadnjih dneh so svet zaobšle novice, da so cene centralne banke ceno zlata manipulirale ne samo pri zadnjem padcu ampak že celotno desetletje. Bloomberg je objavil novico z naslovom: »Študije pokazale znake desetletnega bančnega manipuliranja cen zlata« (http://www.bloomberg.com/news/2014-02-28/gold-fix-study-shows-signs-of-decade-of-bank-manipulation.html). V članku zapišejo, da obstajajo znaki aktivnega sodelovanja in manipuliranja indeksov s strani centralnih bank Barclays Plc, Deutsche Bank AG (DBK), Bank of Nova Scotia (BNS), HSBC Holdings Plc (HSBA) in Societe Generale SA (GLE). Ob tem ne moremo prezreti žalostne novice, da je v zadnjih tednih že 9 bankirjev storilo samomor. Skupno vsem je, da izhajajo iz vodstvenih shem centralnih bank in vsi so se ukvarjali s trgovanjem dobrin. Podobni dogodki so se dogajali v času velike depresije, konec 20ih preteklega stoletja. Se tudi tu zgodovina ponavlja?

Kot zanimivost naj dodamo, da je Deutsche Bank, strateška banka, ki ne sme propasti, banka z največ derivati in dolgovi, pred dobrim mesecem tudi izstopila iz sistema fiksiranja cen zlata na trgu.