Potuhnjeno delovanje inflacije

Inflacija se je pojavila z uvedbo papirnatnega denarja. Papir, ki mu je bila iz praktičnih razlogov umetno določena vrednost. Kot je zapisano v priročniku Evropske centralne banke, je papirnati denar še vedno zakonito plačilno sredstvo zgolj na osnovi vladnega odloka. Vse vredu in prav, če se s papirnatnim denarjem ne bi dogajale t.i. »legalne« zlorabe.

V zgodovini denarne politike poznamo pojem »zlati standard«. To pomeni, da je papirnatni denar v obtoku bil krit z zlatom in imel dolgo konstantno menjalno razmerje z zlatom. Zlata se ne da ponarejati ali tiskati, je v omejenih količinah, znamo približno oceniti koliko ga je in kot tako lahko ohranja realno vrednost.

Prijava izplačil iz skladov - NUJNO

Vsi, ki ste v koledarskem letu 2009 podali eno ali več izjav o izplačilih iz vzajemnih skladov (ne glede na to ali je bil ustvarjen dobiček ali izguba), morate nakasneje do 1.3.2010 na vaši davčni izpostavi oddati "Obvestilo z informativnimi podatki za izpolnjevanje popisnega lista vrednostnega papirja oziroma investicijskega kupona", ki ste ga od vaše družbe za upravljanje prejeli na dom.

V primeru nejasnosti se lahko obrnete name.

Ključna je ustrezna razpršitev

V teh dneh se je veliko govorilo o naši največji banki. Prvič je ustvarila izgubo, kar ni čudno, saj ima za kar 1,5 milijarde eurov terjatev do gradbincev in to predvsem na račun neprodanih stanovanj. In imamo naenkrat kar dva problema.

Na eni strani slovenski nepremičninski balon, ki se umetno vzdržuje s podaljševanjem kreditov gradbincem. Kupci pa stanovanj nočejo kupiti, ker so enostavno predraga. Na drugi strani pa seveda dolg banke, ki ga bomo morali seveda plačati mi, davkoplačevalci.

Posledično se logično vprašamo, kako pa je z našimi prihranki? Sicer nam trenutno še (do konca 2010) država jamči naše prihranke na bankah. Vendar ključni problem je realna vrednost tega našega premoženja. Na dolgi rok denar hitreje izgublja na svoji kupni moči kot rastejo obresti.

Rešitev? Ključno pri varčevanju je razpršitev našega premoženja glede na naše cilje in želje. Vsaka naložba ima svoje prednosti in slabosti. Časi so taki, da bomo vsi potrebovali osebni finančni načrt, če bomo želeli optimalno in mirno doseči zastavljene cilje v življenju.

Bodo razvijajoče rešile razvite?

Zdi se mi pomembno in potrebno, da se tokrat za trenutek ustavimo ob državah v razvoju in njihovem potencialu kot cilju naših naložb.

 

Predstavljajmo si dve podjetji na začetku recesije: prvo ima velik devizni presežek, drugo pa je do vratu zakreditirano. Katero podjetje mislite, da bi lažje prebrodilo krizo? Gotovo tisto, ki je imelo ustvarjene presežke. Podobno lahko danes primerjamo razviti zahodni svet, kjer z zadolževanjem izrazito izstopajo ZDA in na drugi strani recimo Kitajska, ki razpolaga z ogromnimi deviznimi rezervami in je njena ekonomija mnogo manj prizadeta, ker se za reševanje trenutne krize ni rabila zadolževati. Tako je v svetu v gospodarski aktivnosti med razvitimi in razvijajočimi gospodarstvi velika razlika. Pa poglejmo nekaj dejstev, kam ti presežki dejansko gredo.

• Vemo, da je gonilo gospodarstva in nek pokazatelj ravoja potrošnja v posamezni državi (koliko državljani zapravimo, da lahko podjetja proizvajajo). Medtem, ko v ZDA beležijo velik upad potrošnje in jo trenutno država umetno vzpodbuja je ta na Kitajskem stabilna in počasi narašča. Samo poglejmo izdelke, ki jih kupujemo, od kod izvirajo – »MADE IN CHINA«. S tem tudi mi nehote pospešujemo njihov napredek.
• Kitajska je tudi v 2009 ostala največji avtomobilski trg na svetu (prodaja avtomobilov se je v zadnjih 5ih letih skoraj početverila, v Indiji in Braziliji skoraj potrojila – v Sloveniji pa se je pred krizo višala za okoli 4 % letno).
• Kitajska je postala največji trgovski partner Brazilije in po 70ih letih zamenjala ZDA.
• Vsak mesec se iz Kitajskega podeželja v mesta preseli nekaj milijonov ljudi, kar seveda pomeni nova delovna mesta, stanovanja, večja potrošnja, ... (samo uporaba mobilnih telefonov se vsako leto poviša za 75 %) – mesta rastejo got gobe po dežju.
• Kitajska je pred kratkim napovedala poskusno uvedbo električnega javnega prevoza v 13 največjih mestih (uvajanje ekološko sprejemljivejšega vira energije).
• Po zadnjih analizah Mednarodnega denarnega sklada, je bila gospodarska rast v 2009 na Kitajskem 9 %, v Indiji 7,5 %, za primerjavo z 1-2 % v EU in ZDA. Tudi napovedi za naslednja leta so za Kitajsko med 8-10 % in 7-8 % za Indijo. Ekonomija Kitajske bi naj tako do leta 2027 dohitela ZDA.

Ni težko ugotoviti, da se počasno ukrevanje gospodarstva dogaja pod vodstvom Kitajske in ostalih držav v razvoju. Vse tudi kaže na to, da bodo trgi v razvoju tudi v prihodnje rasli hitreje od razvitih držav in bodo motor gospodarske rasti.

To je le nekaj dejstev, da teh trgov gotovo ne smemo spregledati, ampak jih moramo vključiti v lasten portfelj. Sploh če smo v fazi gradnje premoženja. Seveda gre za negotove in nestabilne trge in bi bilo zelo rizično staviti celotno premoženje v te trge. S postopnim in mesečnim varčevanjem pa lahko sebi v prid izkoristimo občasne korekcije in s tem premoženje še dodatno nadgradimo.

Ohranjevalec vrednosti

Ustavimo se nekoliko ob plemenitih kovinah. Opazili smo, da so v zadnjem mesecu cene precej porasle. Ob tem rad opozorim, da niso porasle plemenite kovine, ampak je pravzaprav denar izgubil na svoji vrednosti. Plemenite kovine so v omejenih količinah, ne da se jih legalno »ponarejati« (kot denar) in zato tudi vedno ohranjajo realno kupno moč. To nam jasno kaže tudi primerjava z drugimi surovinami npr. nafto – za sodček nafte je bilo celo stoletje potrebno odšteti dobra 2 g zlata. Tankamo pa vendarle dražje, kajne? Zlato torej tudi v tej krizi kaže svojo pravo funkcijo – funkcijo ohranjevalca vrednosti. V času prihajajoče inflacije bo ta funkcija še toliko bolj pomembna.

O plemenitih kovinah se veliko piše v tujih medijih:

• Marc Faber je mnenja, da je danes zlato bolj ugodno kot leta 2001, pa čeprav je na prvi pogled »dražje«, ker je danes nevarnost na trgu precej večja.
• Renomirani časopisi kot je Manager spoznavajo tudi prednosti srebra. »Srebro bo na dolgi rok premagalo zlato«. Na to sam že 2 leti intenzivno opozarjam. Nujno mora vsak od nas posedovati vsaj nekaj srebra. Srebro je danes izredno izredno poceni in še toliko bolj podcenjeno.
• »Big player gehen ins Gold« - tudi bogataši počasi pretaplajo svoje premoženje v zlato. Če je plemenita kovina dobra za njih, zakaj ne bi bila tudi za nas?

Naj zaključim z mislijo, da je strategija nalaganja v teh časih veliko bolj pomembna od obresti. Pravilno svetovanje in pravilna izdelava osebnega finančnega načrta z opozorilom na vse rizike in stroške, je danes za vsakega posameznika nujna. Prej ko bodo ljudje to spoznali, bolje bo to za njihovo premoženje.

Pokojninska reforma

Tokrat bi se ustavil pri osnutku predloga nove pokojninske reforme, ki je pred nami. Ali bo reforma dejstvo, da se bomo morali sami »pobrigati« za lastne pokojnine, kaj spremenila? Naj spomnim, da smo bili priča prve pokojninske reforme že leta 2000. Vse od takrat je jasno, da do nove reforme našega zastarelega pokojninskega sistema enostavno mora priti. Na to nas že nekaj let opozarja tudi Evropska komisija. Danes se glede na učinkovitost našega pokojninskega sistema med vsemi članicami Evropske unije nahajamo na predzadnjem mestu. Slabši sistem kot je naš ima samo še Italija.

S klikom na priložen članek lahko preberete več:

Nam pokažejo le vrh ledene gore

Za nas, navadne smrtnike se zdi, kot da v tej t.i. »finančni krizi« vidimo le vrh ledene gore. Glavnina težav je skrita našim pogledom. Po eni strani je celo prav tako, saj bi sicer med ljudmi vladala panika. Na določene nevarnosti pa bi vendarle rad opozoril. Žal je treba te podatke črpati iz tujih medijev, ker očitno pri nas ni interesa, da se o določenih »občutljivih temah« govori.

Avstrijska ministrica Ilse Aigner zahteva od bank kakovostnejše svetovanje strankam. »Če institucije ne bodo prostovoljno poskrbele za večjo transparentnost, bomo pomagali z zakonom.« Podobne zahteve se slišijo tudi iz Bruslja. Stranke smo enostavno premalo informirane, seznanjene z riziki, stroški, splošnimi pogoji in npr. drobnim tiskom. Imamo ta problem samo pri bankah ali tudi pri drugih inštitucijah? Vesel sem, da sem s svojimi strankami te napotke v letošnjem letu začel popolnoma upoštevati, ker je pri dolgoročnem svetovanju ključnega pomena, da igramo z odprtimi kartami in ničesar ne prikrivamo.

Ostanimo v Avstriji. V petek smo v medijih lahko slišali, da je šesta največja avstrijska banka pred kolapsom. Odgovorni so se do ponedeljka pred odprtjem bank zedinili, da mora država rešiti to banko, ker bi sicer sledila katastrofa po celem svetu. Avstrijci so seveda takoj začeli dvigovati svoja sredstva. Sam si tu postavim predvsem vprašanje: je ta banka edina, ki je ogrožena oz. so ogroženi naši prihranki? Podobno se je zgodilo v britanski Banki of Scotland: »Še nikoli ni bila kakšna banka v Evropi rešena s tako veliko denarja.« Govorimo o 100 milijardah evrov.

Podobno se dogaja po celem svetu. V ZDA je trenutno preko 500 bank pred bankrotom. Hmm, še sreča da je v Sloveniji vse vredu in da bomo kmalu iz krize ... Ali pa je to le pesek v oči naših vodilnih nam navadnim smrtinkom?

Ne želim zganjati panike, želim le opozoriti, da se moramo nujno vprašati, če smo optimalno poskrbeli za svoje premoženje in prilagodili varčevalne metode pred krizo, ki še nikakor ni razkrila vseh svojih kart.