Če propadajo podjetja, naj propadejo tudi banke

Islandski premier Olafur Grimsson je prepričan, da lahko mirno pustimo propasti tudi banke, ki so to krizo povzročile. »Zakaj se obnašamo, kot da bi bile banke svetišče modernega gospodarstva? V čem se banke razlikujejo od drugih podjetij, kot recimo telekomunikacije ali transport?« Izjavo preprosto utemeljuje: »banke so privatna podjetja in če so naredile napake, naj za to plačajo«.

BIS banka, banka za mednarodne poravnave oz. centralna banka centralnih bank, je leta 2007 opozorila na grožnjo bankrota razvitih držav. Njene napovedi se uresničujejo. V zadnji analizi pa opozarjajo, da lahko pride do zloma trga obveznic. Govorijo o »ekstremnem balonu, ki lahko privede do kolapsa finančnega sistema«. Obveznice vemo, so denarna oblika naložb.

Še en primer bi rad navedel. Dolg evroobmočja je leta 2007 znašal 40 % prihodka EU držav. Danes pa znaša že skoraj 100 %. Dolg evroobmočja se je v zadnjih šestih letih povišal za kar 250 %. Dodajmo k temu še podatek za ZDA: če se združenim državam obresti na dolg dvignejo za samo 1 %, bi to pomenilo 160 milijard novega dolga samo iz naslova obresti (Slovenija z davki trenutno zasluži okoli 7 milijard).

Nepredstavljivi podatki, a vsi sporočajo eno: z našim denarjem je nekaj hudo, hudo narobe. Se potem čudimo, da centralne banke po celem svetu (zlasti držav v razvoju) kupujejo zlato? V letu 2012 so kupile toliko zlata, kot nazadnje leta 1964. Kje je razlog? Po uradni definiciji želijo s tem zaščiti nacionalno premoženje in ga razpršiti predvsem stran od obveznic.

Na koncu še vprašanje: je cena zlata torej res že precenjena? Ali ni že zadnji čas, da dolgoročne prihranke odstranimo z bank in denarnih naložb ter jih primerno zaščitimo?

Zlato pa pada

Recesija se poglablja v številnih državah sveta. Številni ekonomisti opozarjajo, da se ekonomija ZDA sesuva, ljudje pa tega niti ne opazijo, saj medijska 'mašinerija' opravi svoje. Jim Rogers, eden največjih mednarodnih analitikov, v intervjuju za Reuters svetuje, da se pripravimo na najslabše scenarije v ekonomiji v letih 2013 in 2014. Po njegovih besedah živimo v iluziji, da se bo z letom 2013 gospodarstvo izboljšalo v ZDA in Evropi, kot nam zagotavljajo nekateri politiki. 

Gospodarstvo evrskega območja se je v zadnjem lanskem četrtletju na letni ravni skrčilo za 0,9 odstotka. To je največ po letu 2009. Nemčija, Francija in Italija so se odrezale slabše od napovedi. Države G20 bi morale zavzeti bolj odločno stališče glede valutne manipulacije, je dejal ruski finančni minister ob robu srečanja G20, po tem ko je G7 objavil nasprotujoče si izjave o valutnih vojnah v zadnjih dneh.

Če se vrnem k Rogersu, ki pravi, da bi nas moralo resnično skrbeti, saj bo dolar vse bolj izgubljal na svoji vrednosti. Vse večje količine dolarjev v obtoku je jasen signal, da se težave samo prestavljajo v prihodnost in slej ko prej se bomo morali soočiti z njimi. Rogers vidi največje upanje v surovinah. Za zlato in srebro pravi, da ju definitivno ne bo prodajal.

Če imamo krizo v zahodnem svetu, pa se države v razvoju želijo zaščititi. Rusija naj bi bila po uradnih podatkih v zadnjem desetletju največji kupec zlata za lastne rezerve, poroča Bloomberg. Mnogi sicer menijo, da je največji uvoznik Kitajska. Zagotovo tega ne moremo trditi, saj Kitajska o svojih zlatih rezervah ne poroča že zadnja 4 leta. Južna Afrika, ki je bila dolga desetletja prvi proizvajalec zlata, to vlogo izgublja, saj so jo Kitajska, Avstralija in ZDA prehitele že vsaj v letu 2011. 

Ruski predsednik Putin je vse večje nakupe zlata komentiral: »ZDA so svoj položaj velesile in dolarja kot svetovno rezervno valuto preveč izkoriščale oz. celo zlorabile. Sedaj pa jim uspeva svoj denar vse bolj razvrednotiti s kvantitativnim sproščanjem velikih količin dolarja na trg (QE).« Centralna banka ZDA namreč vsak mesec na trg sprosti okoli 80 milijard dolarjev sveže natisnjenega denarja. Gotovo tudi v tem sproščanju tičijo nove rekordne vrednosti, ki jih dosegajo ameriški borzni indeksi. Evropa (na čelu z Nemčijo) igra vsaj nekoliko bolj konzervativno vlogo, saj se ne želi toliko zadolževati, temveč tudi varčevati. A tudi države EU še zdaleč niso iz krize. Verjetno krize še nismo doživeli v vsej razsežnosti.

Naj tokrat zaključim z zanimivimi uradnimi podatki o nakupih zlata s strani centralnih bank. Za celo leto 2012 centralne banke beležijo najvišje vrednosti nakupa vse od leta 1964 in to v skupni v višini 534,6 ton (letna proizvodnja je okoli 2.500 ton). Uradna razlaga je, da želijo zaščititi svoje nacionalne interese. Pa mi? Smo mi že (dovolj) zaščitili svoje osebne premoženjske interese? Priložena tabela prikazuje rast cen zlata v zadnjih letih. Na zlato moramo gledati kot investicijo na vsaj srednji rok (3-4 leta). Podobno tudi srebro, ki ga je dobro držati še nekoliko dlje (5-6 let). Bolj kot se bo kriza poglabljala, bolj bo to vplivalo na prihodnjo rast cen surovin.

Borzni indeksi dosegajo nove rekorde

V zadnjih tednih lahko beremo o zelo dobrih novicah glede gospodarskega okrevanja, vsaj kar se tiče stanja na borzah. Borzni indeksi namreč podirajo nove rekorde, ko so se leta 2008 praktično prepolovili. Ameriški borzni indeks 'Dow Jones Industrial' je skoraj dosegel vrh iz konca leta 2007. Prav tako dosega nove rekorde ameriški borzni indeks največjih podjetij 'S&P 500'. Tudi nemški borzni indeks 'DAX' je tik pod vrhom iz začetka gospodarske krize.

 

Pozitiven občutek daje prav teko srečanje gospodarstvenikov v Davosu: z gospodarstvom bo počasi spet vse dobro. Evropa je medtem zamenjala prvega finančnika. »Najtežje obdobje je mimo, a pred območjem skupne evropske valute so še naprej težki časi in veliki izzivi«, je v svojem zadnjem nastopu kot šef evroskupine povedal luksemburški premier Jean-Claude Juncker. Evroskupina je po osmih letih obstoja prvič zamenjala svojega vodjo. Finančni ministri držav v območju evra so za novega predsednika imenovali nizozemskega finančnega ministra Jeroena Dijsselbloema.

Medtem pa dolgovi držav naraščajo. Poglejmo si višino dolga posameznih držav glede na BDP za leti 2007 in 2012.

ZDA
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2007: 66.6 %
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2012: 103 %

Velika Britanija
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2007: 43.4 %
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2012: 85.0 %

EU območje
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2007: 68.4 %
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2012: 87.3 %

Japonska (najbolj zadolžena država)
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2007: 172.1 %
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2012: 211.7 %

V zadnjih 5ih letih se državni dolgovi nezadržno povišujejo. Dolg držav, ki ustvarjajo 80 % svetovnega BDPja se je v zadnjem letu povišal za okoli 17 %, medtem pa je bila gospodarska rast zgolj 1 %. Je situacija v svetu torej res boljša ali s prestrukturiranjem dolgov, države svoje težave le odmikajo v prihodnost? Kako bodo prezadolžene države ta dolg odplačale?

Javni dolg je velik pokazatelj realne situacije. Več dolga pomeni več obveznic in denarja v obtoku –  posledično je denar vse manj vreden. So torej rasti borznih indeksov realne ali so ustvarjene umetno zgolj z umetnim denarjem, ki ga centralne banke pospešeno tiskajo? Samo ZDA prek 80 mrd USD mesečno (QE3). Leta 2007 je po močni rasti borznih indeksov po vsem svetu prišel trenutek streznitve. Se bo tokrat zgodila ista slika?

Z namenom zaščititi svoje nacionalne interese pa države kupujejo zlato. V letu 2012 so centralne banke (uradno) kupile več zlata v fizični obliki kot v zadnjih 50- ih letih, kar je naneslo skupaj 536 ton. Če je res gospodarstvo spet v okrevanju, zakaj se potem države želijo še dodatno zaščititi? Vprašanje je, kaj bomo naredili mi s svojim premoženjem.

Nemci se zavedajo pomena zlatih rezerv

Konec leta 2012 je imela Nemčija 3.391 ton zlatih rezerv v skupni vrednosti 137,51 milijarde evrov. Zaradi pritiskov med hladno vojno je večino teh zalog hranila izven države in ob padcu berlinskega zidu imela kar 98 % vseh zlatih rezerv hranjenih izven lastnih meja. Z nastopom gospodarske krize, ki ne pojenja, se na nemško centralno banko Bundesbank zgrinjajo vedno večje kritike, da nima nadzora nad svojimi rezervami. Pojavljale so se celo trditve, da je bila Nemčija izigrana in teh rezerv ni več. Pred nekaj dnevi so tako napovedali, da bodo do leta 2020 v domovino pripeljali 700 ton lastnih zlatih rezerv. Zanimivo se zdi, da bodo potrebovali celih 7 let, da bodo pri današnjih transportnih možnostih, prepeljali le del svojih zlatih rezerv.

Medtem pa tudi fizični vlagatelji ne sedijo križem rok. Po nekaterih podatkih imajo Nemci 8.000 ton fizičnega zlata v lasti, kar je skoraj 2,5 krat več od lastništva svoje centralne banke. Preračunano ta količina predstavlja 3 unče zlata na vsakega Nemca. Če bi želeli Slovenci imeti toliko zlata, bi to pomenilo 190 ton zlata. Trenutno slovenska centralna banka hrani zgolj 3,2 toni kar predstavlja okoli 17 % vseh rezerv države (julij 2012).  

Inflacija bo razvrednotila prihranke

Območja evra je tudi uradno padlo v drugo recesijo (realno imamo že od leta 2007) – drugo četrtletje zapored beleži negativno gospodarsko rast. Znan ameriški ekonomist Roubini opozarja, da se recesija seli v jedro evropske unije – tudi v Nemčijo in Francijo. »Periferija« ne kupuje več njunih izdelkov: npr. upad prodaje avtomobilov.

Marc Faber je v zadnjem komentarju povedal, da imamo krizo, ker smo med leti 1980 in 2007 živeli predobro, predvsem na »puf«. Pravi, da je zahodni svet preveč zadolžen in dolg bo potrebno vrniti. Die Welt poroča, da se je od leta 2008 v ZDA količina denarja v obtoku kar potrojila, v EU podvojila. Za Fabra je rešitev v resetiranju finančnega sistema. Do tega pa bo prišlo, ko bodo začeli trgi (valute, delnice, obveznice) propadati. Delnice bodo izgubile še vse do najmanj 20 % vrednosti. Srečni bomo lahko, »če bomo ohranili polovico svojega premoženja«.

France Arhar je pred nekaj meseci postal predsednik Združenja bank Slovenije (ZBS). Nekateri ugibajo, da bo prihodnje leto naskakoval mesto guvernerja centralne banke Slovenije. Po njegovem denar na dolgi rok izgublja na vrednosti. Trenutni finančni sistem deluje samo zato, ker zaupamo denarju. Vsi bankirji se bojijo, da bi se to zaupanje zamajalo in bi ljudje začeli dvigovati prihranke iz bank.

Med ekonomisti je tudi vedno bolj glasno odmeva, da bi morali dvigniti inflacijski cilj. Po mnenju Paula Krugmanna bi ta moral biti pri 4 %. Nekdanji predsednik nemške centralne banke, Thilo Sarrazin, je v zadnji števili renomiranega nemškega finančnega časopisa »Focus money« izjavil, da bo inflacija razvrednotila prihranke. Pojavljajo se ponovno tudi ideje o uvedbi delnega zlatega standarda.

Vprašanje že dolgo ni več ali bo inflacija ali ne temveč, kako visoka bo in kako bo to vplivalo na premoženje, ki bo neprimerno naloženo v t.i. »varnih naložbah«. Dajmo za prihranke poskrbeti preden bo prepozno.

Zlato je termometer za inflacijo

Z naraščajočim zadolževanjem držav denar izgublja svojo vrednost. Ljudje pa iščemo varno zatočišče za svoje premoženje. Dimitri Speck, predavatelj na 6. Kongresu plemenitih kovin in surovin je povedal, da centralne banke morajo cene plemenitih kovin zbijati, če ne bi se kapital preselil, kar bi imelo uničujoče posledice za svetovni finančni sistem.

Speck razlaga, da je »zlato termometer za inflacijo«. Ko začne cena zlata rasti to pomeni, da na drugi strani denar izgublja svojo vrednost. Dodaja, da je vsak balon na svetu nastal zaradi denarja, kreditov. Svetovni dolg je torej največji balon. To pa se nezadržno odraža na cenah plemenitih kovin. Izjavo je potrdil tudi z zapisi iz sestanka FEDa (ameriške centralne banke), kjer se odkrito dogovorijo, da bodo vplivali in preprečili rast cene zlata.

Zgovoren je tudi podatek Thorstena Schulteja. Izračunal je, da če primerjamo vrednost vsega svetovnega dolga s trenutno vrednostjo srebra, bi tega bilo za pokritje le 2 % dolga. Imamo torej balonček na strani dolgov ali pri cenah plemenitih kovin, zlata in srebra? Dr. Philipp Bagus se sprašuje, kdo bo pokril ta dolg: finančne inštitucije ali mi, davkoplačevalci s svojimi prihranki. Odgovor je več kot očiten. Dragi bralec, sprašujem te, si za svoje prihranke že poskrbel? Si že poiskal primerno zaščito za svoje premoženje?

Slovenija se ponovno zadolžuje

Pretekli teden je Slovenija na mednarodnih trgih prejela nov kredit v višini 2.250 milijonov dolarjev. Za to smo »prodali« 10-letne obveznice z obrestno mero 5,7 %. Če obrestna mera ostane nespremenjena bomo za ta dolg odplačali dobrih 700 milijonov dolarjev. Na prvi pogled nič nenavadnega, če ne bi bila Slovenija že tako ali tako močno zadolžena. Do konca leta bi naj dolg dosegel 51,9 % BDPja.

Profesor Jože P. Damijan je na Kongresu plemenitih kovin in surovin na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, 22. oktobra letos izpostavil, da slovenski dolg ekstremno narašča od leta 2008 dalje. Leta 2007 pa je bil padec BDPja največji v EU. Ocenjuje, da je med 17-20 % kreditov slabih, kar je izredno visok odstotek. Slovenija potrebuje nujne in hitre strukturne reforme.

Dolg narašča po celem svetu. Če je bilo leta 2008 javnega dolga (dolg držav, brez podjetij in gospodinjstev) za okoli 32.000 milijard dolarjev, ga je danes že prek 49.000 milijard. Dr. Philipp Bagus svari, da dolga brez inflacije ne bo možno pokriti. Dolga je torej preveč, obresti že danes države ubijajo. Samo Španija letno porabi 100 milijard več kot zasluži.

Na spletnem portalu FORBES je bil objavljen članek, kjer so izračunali, da bi za 1 % povečanja količine denarja v obtoku, moralo zlato porasti za 0,9 %. S tem bi ohranjalo realno vrednost. Po zgoraj navedenih podatkih je svetovni javni dolg porasel za dobrih 50 %, cena zlata pa je v istem obdobju porasla za dobrih 90 %. Naj ponovno poudarim, da pri izračunu svetovnega dolga ni upoštevan celotni dolg ampak samo dolg držav.

Zlato torej sledi vedno bolj razvrednotenim papirnatim valutam. Trenutne cene plemenitih kovin torej niso napihnjene ampak realen odraz stanja na finančnih trgih. Ali še vedno misliš, da so cene plemenitih kovin v balonu? Balon bo nekoč nastal, vsekakor pa balona na cenah zlata in srebra še ni!