Na Kitajskem povpraševanje po zlatu višje za 20%

Po Kitajskem koledarju so z njihovim novim letom v začetku februarja vstopili v leto kače. Zaradi praznikov je bilo opaziti tudi močan upad prodaje zlata v tej hitro rastoči državi. Vendar se je po praznikih slika obrnila. Za Kitajca je novo leto vedno močan razlog za nakup zlata. Ker pa je sedaj cena na umetno nizki vrednosti, pa kupci še z večjim veseljem kupujejo. Zlatarji in prodajalne plemenitih kovin na Kitajskem beležijo zelo uspešne prodajne rezultate.

K nakupom vzpodbuja tudi inflacija, saj Kitajska ni nobena izjema pred razvrednotenjem denarja. V februarju je zadela 10-mesečni vrh. Najbolj so se povišale cene hrane – za okoli 6%. Zanimivo je dejstvo, da komunistična oblast na kitajskem ljudi prek državnih medijev osvešča, da naj kupijo zlato in srebro za zaščito pred vse manj vrednim denarjem – predvsem dolarjem.

Glavno sporočilo največjih gospodarstev sveta G20, da valutne vojne ne obstajajo. To je drzno potrdila tudi prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Christine Lagarde: »ne verjamem v valutne vojne«. Pa vendar dejstva govorijo drugače. Japonska centralna banka je devalvirala japonski jen za 30%. Beri: jen je izgubil 30 % svoje vrednosti v primerjavi z drugimi valutami. V istem času pa je zlato pridobilo približno enako vrednost. V evrih je seveda cena zlata že dobro leto praktično na enakem nivoju – nekaj nihanj v obe smeri. V jenih je zlato 2012 in v letošnjem letu tudi največ pridobilo (glej priloženo tabelo).

Zakaj želijo države razvrednotiti svoje valute? Najprej je tu svetovna trgovina – s cenejšo valuto je tudi trgovanje cenejše. Tipičen primer je Švica. Švicarski frank je premočan in trgovina z Združenimi državami Amerike se je praktično ustavila. Dolar je praktično izgubil že dobrih 80% svoje prvotne vrednosti. Glavni razlog za »zbijanje« vrednosti denarju pa je razvrednotenje dolga, ki postaja nevzdržen. Japonci so v tem svetovni prvaki, saj dolgujejo krepkih 250% svojega BPDja. ZDA in EU smo presegli 100% in danes v povprečju dolgujemo več, kot zaslužimo. V EU so nosilci glavnih dolgov Italija, Španija, Grčija, Belgija, … in če je dolg Grka še obvladljiv, so španski in italijanski dolgovi praktično neobvladljivi. Razvrednotenje je torej več kot očitno! Zaščita našega lastnega premoženja pa nujna!

Nemci so informirani, jim bomo sledili?

Glede na to, da so Nemci kar dobro informirani o višini inflacije in nevarnosti močnega razvrednotenja tudi v prihodnje, se postavlja vprašanje, kako oni poskrbijo za svoje premoženje?

Mogoče začnem pri osebni izkušnji. Jeseni leta 2008 sem se udeležil največjega sejma plemenitih kovin in surovin v Evropi. Dogodek se vsako leto odvija v Eventareni v bavarski prestolnici München. Naj naštejem nekaj vtisov. Dogodek vedno traja 2 dneva, sejmišče se razprostira v dveh nadstropjih, nekaj 100 razstavljavcev, po 3 vzporedna predavanja skozi oba dneva. Na dogodku lahko obiskovalci nabavijo tudi plemenite kovine.

Največje presenečenje je sledilo, ko smo se z nekaj srebrniki v žepu vračali proti parkirišču. Srečevali smo ljudi, ki so ob sebi vlekli kovčke na kolesih in 2 sta ga komaj dvignila v prtljažnik. Verjetno v kovčkih niso bili katalogi iz sejma!?!

To sem prvič doživel leta 2008. Vsako leto se udeležim tega dogodka, ker tam na enem mestu prejmem veliko uporabnih informacij, ki jih uporabljam pri delu s strankami. Lansko jesen pa je bila gneča na sejmišču največja. Ljudje so stali v vrstah, z zelenci v rokah in čakali, da pridejo na vrsto in kupijo želeno plemenito kovino. Poleg nemškega jezika je bilo slišati tudi rusko, poljsko, slovaško, češko in verjetno še kakšen jezik.

Kaj pa govori statistika? Danes imajo Nemci okoli 8% vseh izkopanih zlatih rezerv na svetu. Vsak četrti Nemec, starejši od 18 let, poseduje fizično obliko zlata. 14,5% prihrankov imajo ljudje na bankah. Po podatkih Statističnega urada imamo Slovenci kar 39,2% prihrankov na bankah. Mogoče bi se bilo dobro zgledovati po Nemcih? Bogatejši ljudje, nad 250.000 € premoženja, imajo 18-krat več zlata kot osebe z manj prihodka. Slika bi žal morala biti obrnjena. Vendar imajo bogatejši spet drugačne informacije, kot delavski razred. Na letošnjem seznamu dolarskih milijarderjev revije Forbes je za kar 16 odstotkov več ljudi kot lani. Lahko se čudimo in zgražamo, lahko pa tudi reagiramo in poskrbimo za varnost našega premoženja.

Realna inflacija v Nemčiji

Letna uradna, statistična inflacija za Nemčijo je januarja znašala 1,7%. Pa poglejmo, koliko so se hrana in energenti v zadnjem letu realno podražili v največjem gospodarstvu Evrope.

Cene hrane so se v zadnjem letu v Nemčiji v povprečju povišale za 4,5%. Od tega zelenjava za 8,6%, sadje 7,9%, meso 6,4% in ribe 5,1%.

Poleg hrane so se občutno podražili tudi energenti. Potrošniške cene so tako višje za 3,9%, samo elektrika je dražja za 12,1%. Celoten članek lahko preberete na tej povezavi.

Temo podražitev in inflacije izkoriščajo nekatere stranke tudi v volilnem boju pred parlamentarnimi volitvami, ki čakajo letos Nemce. Šef nemških svobodnjakov (FDP) se je zavzel, da bi zaščito pred inflacijo morali zapisati v ustavo. »Inflacija je kraja naroda!« Odkrito ugotavlja, da se »z inflacijo narod razlastnini«.

V oči bode tudi podatek za nemške vezane vloge. Za 6 mesecev vezave 5.000 €, prejmejo varčevalci trenutno 0,2% obresti oz. celih 10 €.

V Nemčiji je torej inflacija dnevno v medijih in pogovorih ljudi. Kaj pa pri nas? Koliko člankov ste v zadnjem tednu prebrali na to temo? Koliko pa ste prebrali o ustrezni zaščiti prihrankov? Žal se moramo pri nas informirati sami, od ust do ust. Vprašanje torej je, kdaj boste o tem obvestili svoje najbližje, ki jim ne privoščite, da se jim prihranki razvrednotijo? Danes imamo srečo, saj sta po zaslugi manipulacij ceni zlata in srebra ekstremno nizki. Ponuja se nam torej izjemna nakupna priložnost. Jo bomo izkoristili?

Če propadajo podjetja, naj propadejo tudi banke

Islandski premier Olafur Grimsson je prepričan, da lahko mirno pustimo propasti tudi banke, ki so to krizo povzročile. »Zakaj se obnašamo, kot da bi bile banke svetišče modernega gospodarstva? V čem se banke razlikujejo od drugih podjetij, kot recimo telekomunikacije ali transport?« Izjavo preprosto utemeljuje: »banke so privatna podjetja in če so naredile napake, naj za to plačajo«.

BIS banka, banka za mednarodne poravnave oz. centralna banka centralnih bank, je leta 2007 opozorila na grožnjo bankrota razvitih držav. Njene napovedi se uresničujejo. V zadnji analizi pa opozarjajo, da lahko pride do zloma trga obveznic. Govorijo o »ekstremnem balonu, ki lahko privede do kolapsa finančnega sistema«. Obveznice vemo, so denarna oblika naložb.

Še en primer bi rad navedel. Dolg evroobmočja je leta 2007 znašal 40 % prihodka EU držav. Danes pa znaša že skoraj 100 %. Dolg evroobmočja se je v zadnjih šestih letih povišal za kar 250 %. Dodajmo k temu še podatek za ZDA: če se združenim državam obresti na dolg dvignejo za samo 1 %, bi to pomenilo 160 milijard novega dolga samo iz naslova obresti (Slovenija z davki trenutno zasluži okoli 7 milijard).

Nepredstavljivi podatki, a vsi sporočajo eno: z našim denarjem je nekaj hudo, hudo narobe. Se potem čudimo, da centralne banke po celem svetu (zlasti držav v razvoju) kupujejo zlato? V letu 2012 so kupile toliko zlata, kot nazadnje leta 1964. Kje je razlog? Po uradni definiciji želijo s tem zaščiti nacionalno premoženje in ga razpršiti predvsem stran od obveznic.

Na koncu še vprašanje: je cena zlata torej res že precenjena? Ali ni že zadnji čas, da dolgoročne prihranke odstranimo z bank in denarnih naložb ter jih primerno zaščitimo?

Zlato pa pada

Recesija se poglablja v številnih državah sveta. Številni ekonomisti opozarjajo, da se ekonomija ZDA sesuva, ljudje pa tega niti ne opazijo, saj medijska 'mašinerija' opravi svoje. Jim Rogers, eden največjih mednarodnih analitikov, v intervjuju za Reuters svetuje, da se pripravimo na najslabše scenarije v ekonomiji v letih 2013 in 2014. Po njegovih besedah živimo v iluziji, da se bo z letom 2013 gospodarstvo izboljšalo v ZDA in Evropi, kot nam zagotavljajo nekateri politiki. 

Gospodarstvo evrskega območja se je v zadnjem lanskem četrtletju na letni ravni skrčilo za 0,9 odstotka. To je največ po letu 2009. Nemčija, Francija in Italija so se odrezale slabše od napovedi. Države G20 bi morale zavzeti bolj odločno stališče glede valutne manipulacije, je dejal ruski finančni minister ob robu srečanja G20, po tem ko je G7 objavil nasprotujoče si izjave o valutnih vojnah v zadnjih dneh.

Če se vrnem k Rogersu, ki pravi, da bi nas moralo resnično skrbeti, saj bo dolar vse bolj izgubljal na svoji vrednosti. Vse večje količine dolarjev v obtoku je jasen signal, da se težave samo prestavljajo v prihodnost in slej ko prej se bomo morali soočiti z njimi. Rogers vidi največje upanje v surovinah. Za zlato in srebro pravi, da ju definitivno ne bo prodajal.

Če imamo krizo v zahodnem svetu, pa se države v razvoju želijo zaščititi. Rusija naj bi bila po uradnih podatkih v zadnjem desetletju največji kupec zlata za lastne rezerve, poroča Bloomberg. Mnogi sicer menijo, da je največji uvoznik Kitajska. Zagotovo tega ne moremo trditi, saj Kitajska o svojih zlatih rezervah ne poroča že zadnja 4 leta. Južna Afrika, ki je bila dolga desetletja prvi proizvajalec zlata, to vlogo izgublja, saj so jo Kitajska, Avstralija in ZDA prehitele že vsaj v letu 2011. 

Ruski predsednik Putin je vse večje nakupe zlata komentiral: »ZDA so svoj položaj velesile in dolarja kot svetovno rezervno valuto preveč izkoriščale oz. celo zlorabile. Sedaj pa jim uspeva svoj denar vse bolj razvrednotiti s kvantitativnim sproščanjem velikih količin dolarja na trg (QE).« Centralna banka ZDA namreč vsak mesec na trg sprosti okoli 80 milijard dolarjev sveže natisnjenega denarja. Gotovo tudi v tem sproščanju tičijo nove rekordne vrednosti, ki jih dosegajo ameriški borzni indeksi. Evropa (na čelu z Nemčijo) igra vsaj nekoliko bolj konzervativno vlogo, saj se ne želi toliko zadolževati, temveč tudi varčevati. A tudi države EU še zdaleč niso iz krize. Verjetno krize še nismo doživeli v vsej razsežnosti.

Naj tokrat zaključim z zanimivimi uradnimi podatki o nakupih zlata s strani centralnih bank. Za celo leto 2012 centralne banke beležijo najvišje vrednosti nakupa vse od leta 1964 in to v skupni v višini 534,6 ton (letna proizvodnja je okoli 2.500 ton). Uradna razlaga je, da želijo zaščititi svoje nacionalne interese. Pa mi? Smo mi že (dovolj) zaščitili svoje osebne premoženjske interese? Priložena tabela prikazuje rast cen zlata v zadnjih letih. Na zlato moramo gledati kot investicijo na vsaj srednji rok (3-4 leta). Podobno tudi srebro, ki ga je dobro držati še nekoliko dlje (5-6 let). Bolj kot se bo kriza poglabljala, bolj bo to vplivalo na prihodnjo rast cen surovin.

Borzni indeksi dosegajo nove rekorde

V zadnjih tednih lahko beremo o zelo dobrih novicah glede gospodarskega okrevanja, vsaj kar se tiče stanja na borzah. Borzni indeksi namreč podirajo nove rekorde, ko so se leta 2008 praktično prepolovili. Ameriški borzni indeks 'Dow Jones Industrial' je skoraj dosegel vrh iz konca leta 2007. Prav tako dosega nove rekorde ameriški borzni indeks največjih podjetij 'S&P 500'. Tudi nemški borzni indeks 'DAX' je tik pod vrhom iz začetka gospodarske krize.

 

Pozitiven občutek daje prav teko srečanje gospodarstvenikov v Davosu: z gospodarstvom bo počasi spet vse dobro. Evropa je medtem zamenjala prvega finančnika. »Najtežje obdobje je mimo, a pred območjem skupne evropske valute so še naprej težki časi in veliki izzivi«, je v svojem zadnjem nastopu kot šef evroskupine povedal luksemburški premier Jean-Claude Juncker. Evroskupina je po osmih letih obstoja prvič zamenjala svojega vodjo. Finančni ministri držav v območju evra so za novega predsednika imenovali nizozemskega finančnega ministra Jeroena Dijsselbloema.

Medtem pa dolgovi držav naraščajo. Poglejmo si višino dolga posameznih držav glede na BDP za leti 2007 in 2012.

ZDA
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2007: 66.6 %
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2012: 103 %

Velika Britanija
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2007: 43.4 %
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2012: 85.0 %

EU območje
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2007: 68.4 %
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2012: 87.3 %

Japonska (najbolj zadolžena država)
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2007: 172.1 %
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2012: 211.7 %

V zadnjih 5ih letih se državni dolgovi nezadržno povišujejo. Dolg držav, ki ustvarjajo 80 % svetovnega BDPja se je v zadnjem letu povišal za okoli 17 %, medtem pa je bila gospodarska rast zgolj 1 %. Je situacija v svetu torej res boljša ali s prestrukturiranjem dolgov, države svoje težave le odmikajo v prihodnost? Kako bodo prezadolžene države ta dolg odplačale?

Javni dolg je velik pokazatelj realne situacije. Več dolga pomeni več obveznic in denarja v obtoku –  posledično je denar vse manj vreden. So torej rasti borznih indeksov realne ali so ustvarjene umetno zgolj z umetnim denarjem, ki ga centralne banke pospešeno tiskajo? Samo ZDA prek 80 mrd USD mesečno (QE3). Leta 2007 je po močni rasti borznih indeksov po vsem svetu prišel trenutek streznitve. Se bo tokrat zgodila ista slika?

Z namenom zaščititi svoje nacionalne interese pa države kupujejo zlato. V letu 2012 so centralne banke (uradno) kupile več zlata v fizični obliki kot v zadnjih 50- ih letih, kar je naneslo skupaj 536 ton. Če je res gospodarstvo spet v okrevanju, zakaj se potem države želijo še dodatno zaščititi? Vprašanje je, kaj bomo naredili mi s svojim premoženjem.

Nemci se zavedajo pomena zlatih rezerv

Konec leta 2012 je imela Nemčija 3.391 ton zlatih rezerv v skupni vrednosti 137,51 milijarde evrov. Zaradi pritiskov med hladno vojno je večino teh zalog hranila izven države in ob padcu berlinskega zidu imela kar 98 % vseh zlatih rezerv hranjenih izven lastnih meja. Z nastopom gospodarske krize, ki ne pojenja, se na nemško centralno banko Bundesbank zgrinjajo vedno večje kritike, da nima nadzora nad svojimi rezervami. Pojavljale so se celo trditve, da je bila Nemčija izigrana in teh rezerv ni več. Pred nekaj dnevi so tako napovedali, da bodo do leta 2020 v domovino pripeljali 700 ton lastnih zlatih rezerv. Zanimivo se zdi, da bodo potrebovali celih 7 let, da bodo pri današnjih transportnih možnostih, prepeljali le del svojih zlatih rezerv.

Medtem pa tudi fizični vlagatelji ne sedijo križem rok. Po nekaterih podatkih imajo Nemci 8.000 ton fizičnega zlata v lasti, kar je skoraj 2,5 krat več od lastništva svoje centralne banke. Preračunano ta količina predstavlja 3 unče zlata na vsakega Nemca. Če bi želeli Slovenci imeti toliko zlata, bi to pomenilo 190 ton zlata. Trenutno slovenska centralna banka hrani zgolj 3,2 toni kar predstavlja okoli 17 % vseh rezerv države (julij 2012).