Junij med najprimernejšimi meseci za nakup zlata

Hiter pogled na trg zlata daje občutek, da je to mrtva naložba, ki ne prianša koristi. Pa vendar je povprečen donos zlata v zadnjih 5 letih dobrih 7 odstotkov, v 10 letih kar 13 odstotkov (gledano v evrih seveda). Pa pustimo donos ob strani.

Januarja se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Švica je odpravila vezavo franka na evro. V istem trenutku je evro zgrmel skoraj 30 odstotkov in se nato ustalil pri 15 odstotkih nižji vrednosti. Praktično istočasno je zlato v evrih pridobilo dobrih 15 odstotkov. To je tudi zgodovinska vloga zlata - ohranjanje realne vrednosti.

Trenutno pa se vrednost zlata nahaja na januarskem nivoju. Statistično gledano sta junij in julij najprimernejša meseca za nakup zlata. Sledijo trije meseci rasti. Povprečno zlato pridobi okoli 5 odstotkov svoje vrednosti. Oktobra se največkrat ponovno zgodi negativna korekcija in nato ponovna rast pred novim letom.

Euribor

V življenju pride trenutek, ko brez kredita preprosto ne moremo izpeljati finančnih načrtov, ki smo si jih zastavili. Večina ljudi se kreditov na nek način boji – zaradi vseh posledic, ki jih prinaša (stroški, obveza, zastavitev premoženja, ipd). Kredit pa vendarle ni tako slab, kot bi se sprva zdelo. A o tem več na koncu prispevka.

Na spletnem portalu siol.net je bil objavljen zanimiv prispevek o obrestnih merah kreditov. Osnovno vprašanje pri kreditu je ali vzeti fiksno obrestno mero ali raje spremenljivo. Fiksne obrestne mere so vsaj enkrat višje, kot spremenljive (pribitek banke + euribor) in se gibljejo tudi okoli 6 odstotkov ali višje. Spremenljiva pa je odvisna od medbančne obrestne mere t.i. euribor, ki ga pa centralna banka lahko zviša. Omenjeni spletni portal zapiše: »zaradi velikih finančnih injekcij gospodarstvu v evrskem območju zgoditi, da se bo počasi začela povečevati inflacija, ki pa jo Evropska centralna banka (ECB) praviloma kroti z višanjem obrestnih mer, tudi euribora«.

Pred nami je torej gotovo višja inflacija, na katero na tem mestu opozarjamo že od začetka gospodarske krize. Za brzdanje inflacije centralne banke uporabljajo ukrep, da dvigujejo obresti. Torej se dvignejo obroki vsem, ki imajo svoj kredit vezan na spremenljivo obrestno mero. Ob tem bi še enkrat poudarili, da se vzporedno z dvigom obresti  dviguje tudi inflacija. Inflacija pa pomeni razvrednotenje denarja, deloma tudi našega kredita. Torej dvig obresti ni nujno slab.

Pa se lahko dvigne tudi fiksna obrestna mera? Pogosto da. To je tudi zapisano kot opozorilo v kreditnih pogodbah. V primeru nepričakovanih dogodkov ali ob delovanju višji sil, si banka ohranja pravico, da dvigne tudi fiksno obrestno mero. Kaj bi se moralo zgoditi, lahko samo ugibamo. Prav pa je, da smo pred odločitvijo za kredit seznanjeni tudi s to možnostjo.

Kako kredit izkoristiti sebi v prid

Bankam in državi je v interesu, da smo zadolženi, ker smo potem preprosto odvisni od njih. Zato je modro, da kredit tudi izkoristimo sebi v prid. Kako? Pogosto si lahko s podaljšanjem dobe odplačevanja zmanjšamo obrok kredita. Nižji obrok je lažje odplačevati! S tem pa dobimo priložnost, da razliko vzporedno s kreditom varčujemo na različnih naložbenih računih (nikakor ne v denarju). Donos takšnega varčevanja nam bo pokril vse obresti kredita in v določenem trenutku (ponavadi na polovici dobe odplačevanja kredita) začel ustvarjati dobiček.

Če ne moremo podaljšati dobe odplačevanje, pa je priporočljivo, da vsaj 10 % kredita naložimo v različne naložbe. S tem imamo na strani rezervo, če bi se v določenem obdobju pojavile težave odplačevanja kredita. Istočasno pa nam donos naložb pokriva negativne obresti kredita. Kredit lahko torej izkoristimo tudi sebi v prid!

Švica ponovno neodvisna od evra

Švica je očitno ukrepala in po treh letih prekinila vezavo z evrom. Švicarji so s tem jasno pokazali, da ima evro

velike težave in ne želijo toniti skupaj z njim. Po zavrnitvi referenduma o zlatem kritju franka je centralna banka zavrnila tudi povezavo z evrom in postala samostojnejša valuta.

Trg je seveda reagiral. Švicarske delnice so utrpele močan padec, ljudje se bojijo, da se bo obrestna mera libor ponovno začela dvigovati in evro je izgubil okoli 16 % svoje vrednosti (iz 1,2 je padel na 1,02 za 1 evro – v času pisanja prispevka). Danes so torej ponovno veseli tisti, ki hranijo denar v švicarskih frankih.

Padec evra je pozitivna novica tudi za vse tiste, ki varčujejo v zlatu ali srebru. Zlato, kot ohranjevalec vrednosti, je reagiralo na padec evra in pridobilo 3,6 % svoje vrednosti. To je trenutno manj, kot ja izgubila valuta, a na zlato je potrebno gledati na daljše časovno obdobje, ko bo še znatno pridobivalo na vrednosti.

Zanimiva prelomnica bo tudi odločitev centralne banke Evrope (ECB), o tem ali bo tiskala denar in odkupovala slabe obveznice. Kratkoročno lahko verjetno napoved tiskanja okrepi evro, dolgoročno pa bo to imelo negativne posledice. Saj z novim zadolževanjem rešujejo stare dolgove. Začaran krog?!?

To seveda ne pomeni, da se bo zlato ves čas vzpenjalo. Vmes bodo seveda tudi negativne korekcije, kar je normalno za zdravi trg. Presenetljiva odločitev švicarske centralne banke pa daje jasno vedeti, da lahko v prihodnje podobne nenadne poteze trge močno pretresejo. Ruski rubelj je recimo v nekaj mesecih izgubil več kot polovico svoje vrednosti. Lahko tudi surovine v nekaj dneh ali tednih podvojijo svojo vrednost?

Dedolarizacija Rusije

Rusija in ruski rubelj doživljata največje pretrese po začetku svetovne gospodarske krize v letu 2008. Inflacija se

v Rusiji po statističnih podatkih nahaja pri 11,4 %. Seveda je vprašanje kakšna je realna inflacija, ki jo čuti ruski potrošnik v svojih denarnici.

K inflaciji je prispeval rekorden padec vrednosti rublja, saj je ta od oktobra izgubil več kot 50 % v primerjavi z dolarjem. Več kot 50 % vrednosti je na mednarodnih trgih izgubila tudi surova nafta, ki je iz 115 dolarjev padla na skoraj 50 dolarjev za sodček nafte.

Rubelj je podprla ruska centralna banka, na pomoč pa je priskočila tudi Kitajska, ki ima z Rusijo podpisane pogodbe o dobavi ruskih energentov v višini več milijard in s tem seveda tudi svoje interese. Rusi pa izvajajo še en načrt, ki bo rubelj na mednarodnih trgih utrdilo v nekoliko daljšem časovnem obdobju, ki pa se zdi vedno bližji. Vse od začetka krize Rusija povečuje svoje zlate rezerve. Največji nakup zlata so Rusi opravili ravno v času največjega padca svoje valute.

Še ena zanimivost. Zlato je v ruskih rubljih v pol leta pridobilo skoraj 60 % svoje vrednosti. To je nekoliko višja rast, ki jo je rubelj izgubil proti dolarju. S tem zlato ponovno dokazuje svojo moč ohranjevalca vrednosti, zlasti v času večjih kriz.

Zlato je v letu 2014 pridobilo tudi v evrih. Okoli 10 % je vrednost zlata višja kot ob začetku leta. Zlato je tudi valuta, ki je med vsemi svetovnimi valutami najbolj ohranjala svojo vrednost v preteklem letu (glej graf). Najbolj trdna valuta pa bi naj bil ameriški dolar. Vendar ob tem analitiki opozarjajo, da bi po rekordno trdnem letu za dolar lahko sledilo močno razvrednotenje valute. Ameriška rast namreč ne temelji na realni podlagi temveč na novo natisnjenem denarju iz programa QE. Pod pritiskom bodo tudi delnice. Leto 2015 bo vsekakor zelo zanimivo za vlagatelje.

Švicarji o zlatem kritju

V nedeljo imajo Švicarji zgodovinsko priložnost. Na referendumu bodo odločali ali bo njihova valuta, švicarski frank, krit z realno vrednostjo. Odločali bodo o 3 bistvenih vprašanjih:

1. Zlato mora biti hranjeno v Švici. Sedaj je velika večina švicarskega zlata hranjenega izven Švice: v New Yorku, Londonu, Parizu. Obstaja upravičena skrb ali je njihovo zlato sploh tam, kjer bi moralo biti. Ob podobni pobudi v Nemčiji, ti niso dobili vpogleda v hrambo svojih plemenitih kovin v ZDA.
2. Švica mora takoj popolnoma ustaviti odprodajo zlata. V 15ih letih je švicarska centralna banka odprodala 1.550 ton od skupno okoli 2.400 ton. Leta 1999 je bilo kar 43 % švicarskega franka kritega z zlatom. Švica je od leta 1993 ena tistih držav, ki je prodala največji delež svojih zlatih rezerv (glej graf).
3. Centralna banka mora poskrbeti za kritje denarja v obtoku z zlatom in to v višini minimalno 20 %. Danes kritje z zlatom predstavlja zgolj 7,6 %. Za dosego tega cilja ima Švica čas do leta 2020 in dokupiti bi bilo potrebno 70 % enoletne proizvodnje zlata.

Ali bo referendumska pobuda uspela je veliko vprašanje. Referendumi v Švici so zakonodajni in obvezujoči za politiko. Pa vendar si je težko zamisliti, da bi Švica postala edina država sveta, ki ima po letu 1971 ponovno uveden zlati standard. Takšen rezultat je toliko težji, ker imajo nasprotniki takšnega zakona (predvsem bančne inštitucije in večji del politike) na svoji strani kapital in oblast. Na televizijskem soočenju so denimo prepovedali nastop glavnemu pobudniku iniciative. Luzi Stamm je politik, odvetnik in ekonomist, velik zagovornik neodvisnosti Švice in njene valute.

Vsekakor pa bodo rezultati zanimivi in kakršni koli že bodo, ne bodo brez posledic. Kratkoročno bo rezultat tudi vplival na ceno plemenitih kovin, predvsem zlata. Ob zavrnitvi bi lahko manipulanti to izkoristili za ponovno korekcijo cen navzdol. Trenutno ankete javnega mnenja kažejo precejšnje izenačenje zagovornikov in nasprotnikov. Kot vlagatelji v plemenite kovine lahko navijamo na pozitiven rezultat referenduma.

Po stresnih testi Slovenija zadnja

Stresni testi evropskih bank so pokazali, da sta največji slovenski banki med vsemi preverjenimi bankami,

najslabše pripravljeni banki. Od skupno 130 pregledanih bank, jih kar 25 ni prestalo testov. Takšni testi sicer povedo, koliko je banka pripravljena na situacijo, če bi se gospodarsko-finančna kriza hitro poglobila.

Vodilni v Banki Slovenije hitijo razlagati, da »stresa za davkoplačevalce tokrat ne bo«. Tokrat se torej ne rabimo bati, da bi denar za reševanje bank vzeli nam, torej tistim, ki v tej državi polnimo vse bolj luknjasto blagajno. Denar bi se naj vzel iz dobička, ki ga menda banki izkazujeta. Ob tem bi bilo dobro spomniti, da je bilo veliko najbolj kritičnega dolga obeh bank prenesen na t.i. slabo banko. Dolg obeh bank se torej ni zmanjšal, bil je prenesen in enkrat ga bo potrebno plačati. Tudi ta dolg ne bo stresen za davkoplačevalce?

NLB in NKBM sta torej banki, ki ne smeta propasti. Država ju bo reševala pa naj stane kar hoče. Čeprav obe banki na podlagi stresnih testov sodita v najslabše opremljene in pripravljene banke v Evropski uniji. Celo preverjene banke Grčije, Belgije, Italije in Cipra so se izkazale z boljšimi rezultati kot naši največji državni banki. Vsekakor tema, ki bo še polnila naše medije in področje, na katerega moramo biti še posebej pozorni varčevalci.

Razmišljajmo o svoji finančni prihodnosti

Bližnji sorodnik se je pred kratkim upokojil. Informativni izračun o višini njegove pokojnine po 40 letih poštenega dela v javni upravi in gospodarskem sektorju ga je soočil s trenutkom resnice. Pokojnina bo znašala 57 % njegove povprečne neto plače. Če upoštevamo še potne stroške, malico in ostale dodatke, bo razlika med zadnjo izplačano plačo in prvo pokojnino realno daleč pod polovico. Oseba, ki je velik del življenja posvetila vzgoji in izobraževanju prihodnjih generacij in bodočih graditeljev slovenske družbe, bo morala tretjino življenja gledati na vsak cent, ki ga bo želela potrošiti! Namesto, da bi razmišljala o potovanjih s svojim zakoncem, o razvajanju vnukov in podobno, za kar med delovno dobo preprosto ni bilo časa.

Kako lahko prihranimo sami

Kaj lahko naredimo sami? Smiselno je samostojno varčevanje, če si to seveda lahko privoščimo. Pogosto lahko sredstva za varčevanje najdemo ob znižanju nepotrebnih stroškov. Te hitro odkrijemo, ko si vsaj 3 mesece redno beležimo vsak izdatek. Na papirju je lažje analizirati, kje so nepotrebni odhodki in bi morda lahko privarčevali kak evro. Privarčujemo lahko tudi, če kupujemo izdelke, ki jih potrebujemo ob akcijah in znižanjih, ki nam jih trgovci ponujajo. Te ni težko odkriti, saj v nabiralnik vsak dan prejmemo kup oglasov. Priporočljivo je seveda, da si zabeležimo po kaj gremo v trgovino in se tega spiska tudi držimo. Se splača! Na tak način lahko preverjeno privarčujemo tudi 50 evrov mesečno ali celo več.

Nenapisano pravilo je, da dajemo od svojega prihodka okoli 10 % vsak mesec na stran. S tem plačamo sebe, svojo prihodnost, kot lastna nagrada za pošteno opravljeno delo. Vzemimo za primer, da varčujemo polovico zneska, ki gre v pokojninsko blagajno od naše plače, torej 120 €. Varčujemo 35 let, redno vsak mesec. Vplačali bi 50.400 €. V tabeli so prikazani različni donosi, ki jih lahko dosegamo pri različnih naložbah. Prihranke bi kot dodatno rento nato porabili v 25 letih.

Letni donos	3 %	6 %	8 %
Pričakovana renta	245 €	316 €	374 €

K izračunom je smiselno dodati nekaj razlage. Varčevanje za pokojnino je dolgoročno. Vsa dolgoročna varčevanja je nujno vlagati v naložbe, ki imajo višje donose kot je realna inflacija. Iz tega razloga tudi najnižji donos prikazan v tabeli ni primeren za dolgoročno varčevanje. Prikazani zneski so torej izračunani v današnji vrednosti evra, brez upoštevanja inflacije.  

Poskrbimo zase

Dejstvo je, da država ne bo poskrbela za finančno samostojnost državljanov. To ji gotovo niti ni v interesu, saj je odvisna od naše nesamostojnosti. Tako tudi ni smiselno gledati pod palec koliko zasluži kdo od prepoznavnih ljudi, pa naj bo to politik, kulturnik ali direktor. Poskrbimo zase! Poskrbimo za svojo finančno neodvisnost sami! Vsekakor je bolje 1 dan v mesecu razmišljati o denarju, o prihrankih, o prihodnosti, kot za denar cel mesec delati.