Zaščita za naše premoženje

Tokrat bi nekaj besed namenil plemenitim kovinam. Ustavil bi se predvsem ob zlatu in srebru, ki slovita kot realna ohranjevalca vrednosti in sta se v vseh kriznih časih izkazala kot edini primeren način za zaščito premoženja. Obe kovini sta velik del zgodovine veljali za edino zakonito plačilno sredstvo – denar. V tujih medijih ne mine dan, da ne bi bil tej temi posvečen članek ali dva. Tudi pri nas se ta tematika prebuja, a se ji žal posveča veliko premalo pozornosti, kot bi se ji moralo. S klikom na pripet članek lahko preberete več:

Ni samo kriza, so tudi izjemne priložnosti

Ko danes odpremo časopis ali prižgemo televizijo nas najprej »napadejo« z »novostmi« okoli finančne krize. Ne vem kakšno je vaše mnenje. Meni se zdi, da je danes čisto prevelik poudarek na t.i. krizi. Pogrešam rešitve, ki jih išče cel svet. Tokrat bi rad osvetlil prav to plat zvona.

Milijarder in vlagatelj Soros opaža, da Evropa še nikoli ni bila tako enotna pri načrtih za prihodnost.

Obeta se nova ureditev finančnega sistema v EU (večja kontrola finančnega sistema, večja kontrola nad krediti, izsušitev davčnih oaz kot Liechtenstein, Luksemburg, Monako, …, itd.).

Nemška vlada razpravlja, kako bolj zaščititi vlagatelje. Pri ponudnikih ne bi smel biti cilj prodaja ampak svetovanje – na podlagi želja in ciljev stranke. »Napačno svetovanje stane varčevalce veliko denarja,« beremo v nemškem časopisu.

V tujini se veliko piše o varčevanju za pokojnino, ker ni neznano, da ima Evropa velik problem s trenutnim vzajemnim pokojninskim sistemom. Mladi pa se vedno bolj zavedajo, da bo državna pokojnina daleč premalo za preživetje.

Članek »Raus aus den Schulden,« vzpodbuja ljudi, da bi zmanjšali svoje dolgove in začeli živeti naraven standard. Ali si z dolgovi lahko ustvarjamo premoženje?

Pripravlja se nova svetovna monetarna ureditev. Kako bo to izgledalo bomo videli. Govori se tudi o vrnitvi na zlati standard.

Nemški finančni minister je hotel prodati nemške zlate rezerve za reševanje krize, a ga je Centralna banka zavrnila. Če je zlato pomembno za vodilno evropsko državo, je mogoče tudi za nas?

Kitajci intenzivno kupujejo naravne vire, ker je to za njih strateškega pomena. Kako bo očitno večje povpraševanje po surovinah vplivalo na cene?

Svet je v negotovosti. Nemška kanclerka Merklova je nedavno izjavila, da imamo dejansko krizo analitikov, ker nihče ne ve kako priti iz krize. Prepričan sem, da bo svet našel izhod iz te zagate v katero smo se spravili sami. Predvsem z željo po vedno več in zaradi prevelikega umetnega standarda, ki je dejansko nam vsem prijal. Potrebne pa bodo spremembe, reforme. Tudi mi bomo morali pritisniti zavoro in se vprašati koliko naše denarnice dejansko prenesejo. Kar se pa tiče medijev, ti sporočajo predvsem kratkoročne informacije. Če bi gledali samo ta vidik, lahko čisto obupamo. Ozrimo se naprej. Ponujajo se izjemne priložnosti. Tako za malega vlagatelja z 10 ali 20 evri kot za velike z nekaj deset tisoč evri.

Cerkev o krizi in varčevanju

Mimo finančne krize ne more niti Cerkev. To je gotovo razumljivo, saj smo se v krizi znašli tudi njeni člani. Zato je tudi prav, da o tem podajo mnenje tudi vidnejši člani Cerkve in pozovejo pristojne, ki lahko zajezijo sedanjo finančno krizo.

  

Komisija Pravičnost in mir pri SŠK je že pred letom opozorila na potrebo po zdravih ekonomskih temeljih, varčevanju in odgovorni porabi. Sedaj pa opozarja na nevarnosti posledic svetovne finančne krize, ki lahko globoko in dolgoročno prizadenejo prebivalce naše države.

S klikom na pripet članek lahko preberete več:

Pravilno svetovanje je ključ v fazi ustvarjanja premoženja

Eden večjih problemov, ki ga osebno v trenutni situaciji vidim je nepoučenost ljudi. Saj sami vemo kolikokrat v življenju si rečemo: »Ah, ko bi pa to prej vedel, bi pa tudi jaz drugače ravnal!« Pasti je veliko, sploh če gre za ustvarjanje premoženja. Kolikokrat pa imamo možnost v življenju, da si ustvarimo premoženje?

Centrala za potrošnike EU ugotavlja, da se povečuje število pritožb. »Vlagatelji so bili napačno svetovani,« piše nemški Handelsblatt. Prihajamo v čas, ko bo volatilnost oz. nihanje na trgih večja kot kdajkoli prej. Največje pasti bodo pri vlagateljih tako ustrezna razpršitev, vztrajnost in seveda stroški. Postajamo previdnejši, strah nas je pred napačno odločitvijo. Strah nas prepričuje, da se trg morda nikoli več ne bo postavil na noge. Zgodovina nas pomirja, saj je od konca 2. svetovne vojne bilo že 11 resnejših borznih padcev. Vse panike na delniških trgih pa so se izkazale kot najboljši čas za investiranje. Pravilo pravi, da je potrebno investirati ko je druge strah.

Na razpolago imamo tako dve možnosti: ali bomo ostali na trgu sami ali pa bomo poiskali strokovno pomoč (kot to ponavadi storimo, če se nam pokvari avto ali če sami zbolimo). Dejstvo je, da nihče ni nezmotljiv in nihče ne more točno napovedati, kaj se bo v prihodnosti dogajalo. Strokovnjak nas lahko opozori na priložnosti, osebno pa dajem poudarek tudi rizikom. Smatram, da bomo v dobi grajenja premoženja veliko mirnejši, če bomo seznanjen z vsemi riziki in pastmi, ki me kot varčevalca lahko doletijo.

 

Ko se pogovarjam z bolj ali manj zaskrbljenimi ljudmi glede prihodnosti jih skušam pomiriti, saj sem prepričan, da je ta kriza izjemno velika priložnost. Seveda pa ne smemo zadržano sedeti križem rok. Za morebitne rešitve za vaše premoženjsko stanje, sem vam vedno na voljo.

Nekaj o pokojnini

Polovico življenja zanjo težko delamo in ko jo končno zasluženo dobimo, ugotovimo, da si ne bomo mogli privoščiti vsega kar bi si želeli. Celo nasprotno: previdni moramo biti, da je ne porabimo pred koncem meseca. Okoli četrtina Slovenk in Slovencev o njej govori redno, vsak mesec. Verjetno večina z njo ni zadovoljna, a morajo skromno shajati s tem kar prejmejo. O pokojnini bi lahko veliko napisali. Poglejmo jo iz dveh zelo splošnih, a gotovo najbolj perečih zornih kotov: s strani uživalcev pokojnine in s strani tistih, ki zanjo delajo.

S klikom na pripet članek lahko preberete več:

Bodo prišle nove valute?

Med rešitvami za trenutno finančno krizo lahko slišimo tudi pozive o menjavi nekaterih svetovnih valut. Zakaj? Denar vedno bolj izgublja na kupni moči (dolar, evro, frank, …). Časopis Financial Times piše, »da bo inflacija pojedla vse rendite (donose)«. Avtor dodaja, da bi naj po trenutno relativno visoki inflaciji prišlo do deflacije (pocenitve), ki ji bo sledila še mnogo višja inflacija. Tako ni čudno, da je slišati nekatere strokovnjake, ki napovedujejo, da v kratkem ne bomo več imeli dolarja. Pojavlja se ime nove severno ameriške valute (ZDA, Kanada in Mehika): AMERO. Omenja se celo menjalni tečaj med dolarjem in novo valuto. Na internetni strani švicarske deželne banke si lahko pogledamo že izdelane nove švicarske franke, ki naj bi leta 2010 zamenjali obstoječe.

Da te informacije niso iz trte izvite pričajo tudi dogovori med velesilama Kitajsko in Rusijo o opustitvi ameriškega dolarja kot trenutne trgovalne valute med državama.

Se bo evro tudi spreminjal? Ne vemo. Moje mnenje je, da je za kratek rok denarna naložba najboljša opcija, na srednji in dolgi rok pa predvsem zaradi negotovosti denarnih valut priporočam priložnosti, ki jih imamo na kapitalskih trgih. Tudi, če želimo naša sredstva samo zaščititi pred razvrednotenjem denarja.

Predavanje pri Zvezi katoliških poslovnežev Slovenije

Na rednem predavanju ZKPS v začetku marca 2008 smo razmišljali o temi: »Surovine in plemenite kovine – moja nova finančna naložba?«, na koncu pa smo se dotaknili še pomena poklica premoženjskega svetovalca.

V prvem delu je Matjaž Štamulak, svetovalec podjetja Elementum d.o.o. ter sodelavec podjetja Concorde PS na področju osebnega premoženjskega svetovanja, predstavil dogajanje na surovinskem trgu v preteklosti in danes. Razložil je, da se gibanja iz preteklosti pojavljajo tudi danes: inflacija je visoka, recesija pred vrati in gospodarska rast se umirja, na drugi strani pa imamo surovine, ki prav v kriznih situacijah pokažejo naraščajoče trende. Poleg tega, da je povpraševanje po surovinah vedno večje in surovin, ki jih je potrebno izkopati, vedno manj v zemlji. Številke torej zelo jasno kažejo, da so surovine postale najaktualnejša priložnost za naložbe. Nafta je že davno prekoračila ceno 100 dolarjev za sodček, koruza se je letos podražila že za 41%, aluminij za 28%, srebro 26%, baker 25%, soja 22%, pšenica 19%, zlato pa za 13%.

Na vlaganja v delnice in sklade smo se že navadili. Kaj pa naložbe v plemenite kovine? O tem je spregovoril Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum d.o.o. (http://www.elementum.si/), vodilne ustanove na področju svetovanja in prodaje plemenitih kovin v Sloveniji.

Na svetovnem trgu vsak dan spremljamo poleg rasti cen nafte tudi rast cene plemenitih kovin. Zaradi naraščajočih potreb postajajo surovine vedno pogostejša oblika naložb. Pa vendarle so plemenite kovine po statistikah v primerjavi z nafto in svetovnimi indeksi Dow Jones, Dax, Ftse Bric 50, ... zelo podcenjeni. V primerjavi z najvišjo ceno unče (31,1035g) zlata leta 1980 (850 dolarjev) in danes, ko smo to ceno daleč presegli opazimo, če bi upoštevali inflacijo, da se vrednost zlata nahaja pri 20% vrednosti iz leta 1980. Kaj pa srebro? Zgodovinsko razmerje zlato:srebro je 1:20, danes 1:50. Torej je srebro veliko bolj podcenjeno kot zlato.

Plemenite kovine so torej gotovo prava priložnost za zaščito lastnega premoženja, če ne celo zelo dobra priložnost za naložbe, je prepričan g. Slapšak.

V zadnjem delu predavanja pa je samostojni premoženjski svetovalec Marko Kocuvan predstavil še pomen tega poklica danes in v prihodnosti. V tujini je ta poklic zelo iskan in tudi v Sloveniji bo šel trend tako daleč, da si bo vsako gospodinjstvo želelo imeti pri hiši profesionalnega premoženjskega svetovalca, ki bo na osnovi trenutnih potreb in zmožnosti posameznika skupaj s stranko izbral ustrezno kombinacijo zavarovalnih in varčevalnih proizvodov z upoštevanjem njenih dolgoročnih želja in ciljev. Dejstvo je, da se razmere na trgu vedno hitreje spreminjajo in ljudje ob službi, družini, hobijih in drugih obveznostih enostavno ne bodo imeli časa redno spremljati dogajanje na trgu. Pri tem jim pa lahko pomaga premoženjski svetovalec. G. Kocuvan je poudaril, da se na terminskem srečanju s stranko pogovorijo tudi o prednostih in slabostih vlaganja v trge oz. surovine, ki so bile predstavljene v prvem delu predavanja.