Temelji so torej postavljeni. Lahko začnemo z gradnjo premoženja. Kot prvo je zaželjeno, da si postavimo okvirni finančni cilj. Lažje je dajati na stran, če vemo za kaj. Ljudje imamo različne cilje: nakup avtomobila, šolanje otroka, dodatna pokojnina, počitnice, lastno podjetje ali preprosto ustvariti zlato rezervo. Šele zdaj se postavi vprašanje kam dati že privarčevana sredstva ali to kar nam ostane. S klikom na priložen članek lahko preberete več:

Ključni so trdni in varni temelji

Sploh v času finančno-gospodarske krize me mnogo strank sprašuje, kako bi bilo najbolje ravnati s svojim privarčevanim in ustvarjenim premoženjem. Želijo, da bi težko pridelano premoženje ostalo varno pred morebitnimi nepredvidljivi dogodki oz. bi ob enem ustvarjalo nek realen donos. Težko je podati nek splošen recept. Vsak posameznik ima drugačno situacijo in optimalno rešitev je možno podati šele na podlagi temeljite analize posameznikovega premoženjskega stanja. Brez takšne analize se po zakonu niti ne sme ponuditi nikakršen finančni produkt. Poskusimo vendarle podati nekaj glavnih poudarkov.

Najprej poskrbimo za varnost

Ljudje lahko normalno funkcioniramo, ko živimo v okolju, ki je dovolj varno in se v njem dobro počutimo. Mnogo je nepredvidljivih dogodkov in težko je vse predvideti. Nekatera zelo očitna pa vendarle moramo imeti pred očmi.

Živimo v stanovanju ali hiši in vsak dan se vozimo z avtomobilom. Ni potrebno poudarjati, da je zavarovanje v obeh primerih nujno in smo za to gotovo že poskrbeli. Vprašanje, ki se postavlja pa je ali imamo ustrezna zavarovanja. Je naša nepremičnina morda pod- ali nadzavarovana? Smo tudi pri zavarovanju avtomobila poskrbeli za ustrezno zaščito in ali imamo na polici navedene nepotrebne stroške, ki se morda celo podvajajo z ostalimi zavarovanji? So naše zaščite zares optimalne? To lahko preverimo na več načinov. Kot prvo se lahko recimo skušamo sami prebiti skozi splošne pogoje in pridobimo še ponudbo konkurenčne zavarovalnice. To bi bilo precej zamudno in vprašanje je, kakšen bi bil učinek. Bolje bi bilo pridobiti mnenje neodvisnega strokovnjaka, ki bi nam podal svoje strokovno mnenje.

Ko imamo to urejeno, se lahko počutimo varneje, saj bo v primeru nepredvidljivega dogodka poskrbljeno vsaj za osnovno socialno varnost.

Ustavi pa se lahko pri našem osebnem življenjskem zavarovanju. Veliko ljudem se to zdi enostavno nepotreben strošek. Sodimo mednje tudi mi? Sam se pogosto vprašam iz katerega fonda bom črpal, če se mi pripeti nesreča in postanem invalid? Kaj mi koristi lastna nepremičnina, dober avto, vikend in še kaj, kar bi v primeru nesreče moral prodajati. Kaj pa če nimam nič, od kod bom pa takrat vzel, da bom lahko pokril stroške zdravljenja in vseh potrebnih pripomočkov za nov način življenja?

Ne samo, da poskrbimo za svojo lastnino, pomembno je, da poskrbimo tudi zase in še pomembneje: za svoje najbližje. Na terenu opažam, da ima veliko mladih družin z otroki precejšnje dolgove v obliki kreditov, lizingov ali limitov. V primeru nezgode enega od staršev bi vso to breme ostalo na ramenih drugega starša. Bo lahko en starš pokril vse dolgove, ki sta jih prej delila dva, če čez noč izgubimo en vir dohodka? Kaj ni torej bolje na to misliti prej in poskrbeti za lastno osnovno socialno varnost pravočasno?

Osebno življenjsko zavarovanje je torej nujno potrebno. Vendar je dovolj ena optimalno sklenjena polica, ki jo prilagajamo celo življenje. Nespametno bi bilo imeti za isti namen sklenjeni 2 ali več polic in s tem plačevati dvojne ali trojne stroške. Iz izkušenj lahko povem, da ima precej ljudi sklenjenih tudi po več polic. To je isto, kot če bi imeli svoj avtomobil dvakrat zavarovan pri dveh različnih zavarovalnicah. Že s tem korakom lahko mesečne stroške precej znižamo. Zakon pa danes omogoča tudi, da lahko z določenimi finančnimi produkti združimo 2 finančna cilja in s tem stroške še občutneje okrnimo.

Temelji so zgrajeni

Kdor je za vse našteto poskrbel je zgradil premoženje na trdnih temeljih. Seveda so vsi ti produkti povezani s precejšnjimi stroški. Iz tega razloga je seveda pomembno, da so produkti in stroški optimalni, prilagojeni naši osebni situaciji. To pa je možno ugotoviti šele na podlagi temeljite analize obstoječega stanja ter potreb in zmožnosti posameznika. Je bila ob sklenitvi vaših produktov narejena takšna analiza? Smo bili opozorjeni na vse rizike in tveganja? V to se lahko prepričamo z obiskom premoženjskega svetovalca in z njegovo pomočjo skupaj analiziramo trenutno situacijo.

Na temeljih se seveda začne graditi del hiše, kjer bomo bivali in nam bo prijetno ter udobno. Isto je pri premoženju. Na trdnih temeljih osnovne socialne varnosti začnemo počasi dajati na stran in graditi naše finančne cilje. Ti temelji se ne bodo porušili, pa naj se zgodi kar hoče. Lahko se le pretresejo tako, da bi morali prilagajati in spreminjati naše finančne cilje. A to je mnogo lažje in povezano s precej nižjimi stroški kot pa začeti ponovno graditi temelje – tokrat trdnejše, ker prvič niso bili prav zasnovani. Pregovor pravi, da se učimo na napakah. Zakaj bi torej ponavljali napake, ki so že bile mnogokrat preizkušene in se lahko iz njih neboleče učimo?

Pri gradnji premoženja je zelo pomembna ustrezna razpršitev privarčevanih sredstev. Če stavimo na samo eno naložbo je verjetnost, da vse izgubimo mnogo višja, kot če premoženje ustrezno razpršimo. Kakšna bi bila ustrezna razpršitev pa si bomo ogledali prihodnjič.

Zaščita za naše premoženje

Tokrat bi nekaj besed namenil plemenitim kovinam. Ustavil bi se predvsem ob zlatu in srebru, ki slovita kot realna ohranjevalca vrednosti in sta se v vseh kriznih časih izkazala kot edini primeren način za zaščito premoženja. Obe kovini sta velik del zgodovine veljali za edino zakonito plačilno sredstvo – denar. V tujih medijih ne mine dan, da ne bi bil tej temi posvečen članek ali dva. Tudi pri nas se ta tematika prebuja, a se ji žal posveča veliko premalo pozornosti, kot bi se ji moralo. S klikom na pripet članek lahko preberete več:

Ni samo kriza, so tudi izjemne priložnosti

Ko danes odpremo časopis ali prižgemo televizijo nas najprej »napadejo« z »novostmi« okoli finančne krize. Ne vem kakšno je vaše mnenje. Meni se zdi, da je danes čisto prevelik poudarek na t.i. krizi. Pogrešam rešitve, ki jih išče cel svet. Tokrat bi rad osvetlil prav to plat zvona.

Milijarder in vlagatelj Soros opaža, da Evropa še nikoli ni bila tako enotna pri načrtih za prihodnost.

Obeta se nova ureditev finančnega sistema v EU (večja kontrola finančnega sistema, večja kontrola nad krediti, izsušitev davčnih oaz kot Liechtenstein, Luksemburg, Monako, …, itd.).

Nemška vlada razpravlja, kako bolj zaščititi vlagatelje. Pri ponudnikih ne bi smel biti cilj prodaja ampak svetovanje – na podlagi želja in ciljev stranke. »Napačno svetovanje stane varčevalce veliko denarja,« beremo v nemškem časopisu.

V tujini se veliko piše o varčevanju za pokojnino, ker ni neznano, da ima Evropa velik problem s trenutnim vzajemnim pokojninskim sistemom. Mladi pa se vedno bolj zavedajo, da bo državna pokojnina daleč premalo za preživetje.

Članek »Raus aus den Schulden,« vzpodbuja ljudi, da bi zmanjšali svoje dolgove in začeli živeti naraven standard. Ali si z dolgovi lahko ustvarjamo premoženje?

Pripravlja se nova svetovna monetarna ureditev. Kako bo to izgledalo bomo videli. Govori se tudi o vrnitvi na zlati standard.

Nemški finančni minister je hotel prodati nemške zlate rezerve za reševanje krize, a ga je Centralna banka zavrnila. Če je zlato pomembno za vodilno evropsko državo, je mogoče tudi za nas?

Kitajci intenzivno kupujejo naravne vire, ker je to za njih strateškega pomena. Kako bo očitno večje povpraševanje po surovinah vplivalo na cene?

Svet je v negotovosti. Nemška kanclerka Merklova je nedavno izjavila, da imamo dejansko krizo analitikov, ker nihče ne ve kako priti iz krize. Prepričan sem, da bo svet našel izhod iz te zagate v katero smo se spravili sami. Predvsem z željo po vedno več in zaradi prevelikega umetnega standarda, ki je dejansko nam vsem prijal. Potrebne pa bodo spremembe, reforme. Tudi mi bomo morali pritisniti zavoro in se vprašati koliko naše denarnice dejansko prenesejo. Kar se pa tiče medijev, ti sporočajo predvsem kratkoročne informacije. Če bi gledali samo ta vidik, lahko čisto obupamo. Ozrimo se naprej. Ponujajo se izjemne priložnosti. Tako za malega vlagatelja z 10 ali 20 evri kot za velike z nekaj deset tisoč evri.

Cerkev o krizi in varčevanju

Mimo finančne krize ne more niti Cerkev. To je gotovo razumljivo, saj smo se v krizi znašli tudi njeni člani. Zato je tudi prav, da o tem podajo mnenje tudi vidnejši člani Cerkve in pozovejo pristojne, ki lahko zajezijo sedanjo finančno krizo.

  

Komisija Pravičnost in mir pri SŠK je že pred letom opozorila na potrebo po zdravih ekonomskih temeljih, varčevanju in odgovorni porabi. Sedaj pa opozarja na nevarnosti posledic svetovne finančne krize, ki lahko globoko in dolgoročno prizadenejo prebivalce naše države.

S klikom na pripet članek lahko preberete več:

Pravilno svetovanje je ključ v fazi ustvarjanja premoženja

Eden večjih problemov, ki ga osebno v trenutni situaciji vidim je nepoučenost ljudi. Saj sami vemo kolikokrat v življenju si rečemo: »Ah, ko bi pa to prej vedel, bi pa tudi jaz drugače ravnal!« Pasti je veliko, sploh če gre za ustvarjanje premoženja. Kolikokrat pa imamo možnost v življenju, da si ustvarimo premoženje?

Centrala za potrošnike EU ugotavlja, da se povečuje število pritožb. »Vlagatelji so bili napačno svetovani,« piše nemški Handelsblatt. Prihajamo v čas, ko bo volatilnost oz. nihanje na trgih večja kot kdajkoli prej. Največje pasti bodo pri vlagateljih tako ustrezna razpršitev, vztrajnost in seveda stroški. Postajamo previdnejši, strah nas je pred napačno odločitvijo. Strah nas prepričuje, da se trg morda nikoli več ne bo postavil na noge. Zgodovina nas pomirja, saj je od konca 2. svetovne vojne bilo že 11 resnejših borznih padcev. Vse panike na delniških trgih pa so se izkazale kot najboljši čas za investiranje. Pravilo pravi, da je potrebno investirati ko je druge strah.

Na razpolago imamo tako dve možnosti: ali bomo ostali na trgu sami ali pa bomo poiskali strokovno pomoč (kot to ponavadi storimo, če se nam pokvari avto ali če sami zbolimo). Dejstvo je, da nihče ni nezmotljiv in nihče ne more točno napovedati, kaj se bo v prihodnosti dogajalo. Strokovnjak nas lahko opozori na priložnosti, osebno pa dajem poudarek tudi rizikom. Smatram, da bomo v dobi grajenja premoženja veliko mirnejši, če bomo seznanjen z vsemi riziki in pastmi, ki me kot varčevalca lahko doletijo.

 

Ko se pogovarjam z bolj ali manj zaskrbljenimi ljudmi glede prihodnosti jih skušam pomiriti, saj sem prepričan, da je ta kriza izjemno velika priložnost. Seveda pa ne smemo zadržano sedeti križem rok. Za morebitne rešitve za vaše premoženjsko stanje, sem vam vedno na voljo.

Nekaj o pokojnini

Polovico življenja zanjo težko delamo in ko jo končno zasluženo dobimo, ugotovimo, da si ne bomo mogli privoščiti vsega kar bi si želeli. Celo nasprotno: previdni moramo biti, da je ne porabimo pred koncem meseca. Okoli četrtina Slovenk in Slovencev o njej govori redno, vsak mesec. Verjetno večina z njo ni zadovoljna, a morajo skromno shajati s tem kar prejmejo. O pokojnini bi lahko veliko napisali. Poglejmo jo iz dveh zelo splošnih, a gotovo najbolj perečih zornih kotov: s strani uživalcev pokojnine in s strani tistih, ki zanjo delajo.

S klikom na pripet članek lahko preberete več: