Prihajajo novi krizni valovi

Če smo bili v preteklem letu deležni nadpovprečnih donosov na kapitalskih trgih, se zdaj upravičeno postavlja vprašanje o napihnjenosti in morebitnih prihajajočih korekcijah.

Veliko strokovnjakov, med njimi tudi Jim Rogers meni, da »finančna kriza še ni za nami«. Tiskanje denarja za reševanje krize bo imelo posledice. Mnoge inštitucije, predvsem banke, so prejele veliko svežega denarja in posledično na trgih ustvarile navidezne pozitivne bilance. V resnici pa je šlo za krpanje velikih lukenj in ko bodo šivi popustili, bo kriza ponovno udarila.

Velike količine denarja so se selile tudi v obveznice. Leta 2012 bo začelo zapadati veliko obveznic, ki imajo nižjo, bolj tvegano bonitetno oceno. Vprašanje, ki se postavlja je, od kod bodo do vratu zadolžena podjetja vzela tolikšno vsoto denarja, da bodo lahko izplačala obveznice. Prišlo bo do novega povpraševanje po kreditih, kar bi lahko nevzdžno obremenilo kreditne trge. »Posledica tega bo veliko povečanje števila plačilno nesposobnih podjetij,« menijo v uglednem časniku New York Times in dodajajo, da niso težavna samo slaba podjetja ampak tudi veliko držav. Prihajalo bo do novih zadolževanj držav, kar pa vidimo, da je velik problem že danes (glej Nestabilnost valut se odraža na plemenitih kovinah). Tudi v bonitetni hiši Moody's opozarjajo na »alarmantno stanje«.

Dolgove je potrebno poplačati. Obstajata dve možnosti: ali se povišajo davki ali pa prepustimo inflaciji, da opravi svoje. Prva možnost je zaradi vedno pogostejših demonstracij manj verjetna. Inflacija pa deluje neopazno in »najeda« naše premoženje. Nemški časopisi že svarijo pred povišano inflacijo. »Inflacija bo prišla,« je prepričan šef ekonomist Deutsche Bank.

Za leto 2012 je bila objavljena pričakovana statistična inflacija za evroobmočje v višini 4 %, kar pomeni, da bo realna inflacija vsaj 2x višja. Na mestu je torej vprašanje: ali smo pravilno poskrbeli za svoje premoženje ali še vedno vztrajamo na »varnih« naložbah bank in obveznic? »Kajti gotovo se bo spet izkazalo, da bodo tisti, ki ne bodo imeli pravih informacij o zaščiti svojega premoženja v trenutni situaciji, ostali brez težko prisluženih prihrankov,« meni neodvisni premoženjski svetovalec Matjaž Štamulak. Na drugi strani pa bo peščica, ki bo s premoženjem ravnala racionalno in odgovorno, iz te krize izšla veliko bogatejša.

Trenutna kriza prinaša veliko lepih in zgodovinsko izjemnih priložnosti. Vprašanje je le, če jih bomo izkoristili v svoj prid?!?

Leto 2009 nadpovprečno

Stranke že dobro leto opozarjam, da se nahajamo v časih, ki so zelo primerni za mesečna vplačila in varčevanje preko vzajemnih skladov. Če so se proti koncu leta 2007 začele pričakovane korekcije na delniških trgih in smo bili leta 2008 priča skoraj nenehnim padcem (tudi do 70 % in več), je bilo leto 2009 vse prej kot to.

Za primer sem vzel povprečen, a perspektiven slovenski vzajemni sklad, ki je v omenjenem času vlagatelju ustvaril dobrih 60 % izgube. Dobro, za nazaj ne moremo nič spremeniti. Tudi vse stranke, ki so bile pravi čas obveščene o morebitnih korekcijah, žal niso reagirale.

V tem trenutku sem se znova skušal postaviti na nasproten breg od večinskega mnenja in strankam svetoval, naj počasi začnejo z nakupi točk vzajemnih skladov »po znižanih cenah«. Nasvet se je obrestoval, saj smo bili »pridni« vlagatelji nagrajeni tudi z več kot 100 % donosom.

Opisana situacija samo potrduje izkušnje borznih gurujev, kot je Warren Buffet, ki pravi, da bodimo požrešni (leto 2009), ko so drugi prestrašeni in previdni, ko so drugi požrešni (leto 2007).

Katera informacija je resnično koristna?

George Soros, eden izmed najbolj slavnih upravljavcev hadge skladov na svetu, je pred nekaj tedni zlato označil za napihnjen balon in da upad vrednosti ni izključen (Finance, 29. 1. 2010). Ob tem pa je zanimivo, da ga je v zadnjih 3 mesecih preteklega leta na veliko kupoval in skoraj podvojil svoj delež v največjem skladu, vezanem na gibanje tečaja zlata SPDR Gold Trust (Finance, 17. 2. 2010).

Kje je torej logika, če vemo, da tudi centralne banke Kitajske in Indije ter državni skladi na veliko kupujejo zlato? Naložbe Kitajske v zlato pa so se od leta 2003 po podatkih Bloomberga povečale že za 76 odstotkov. Je Soros morda želel vplivati na gibanje cene zlata? Je videl kak drug interes? Ali je bilo to res objektivno mnenje?

Vsako informacijo lahko predstavimo iz takšnega ali drugačnega zornega kota. Odvisno od tega čigav interes informacija zastopa. Stranka mi je pred kratkim postavila zanimivo vprašanje, kako naj ve kaj je res: nekje prebere nekaj, drugje pa spet nekaj popolnoma drugega. Hitro postanemo zmedeni.

Danes smo dnevno obsipani z različnimi informacijami in novicami. Dobro je, da te informacije prefiltriramo. Tako kot ne kupimo vsako zobno pasto, ki jo reklamirajo ampak pri izboru uporabimo nek zdrav razum, tako je tudi pri naložbah. Potrebno si je ustvariti lastno mnenje. Paziti pa moramo, da ne prevladajo premočna čustva. Sam se vedno vprašam in raziščem katera informacija je bolj objektivna in katera bolj realna glede na aktualno dogajanje. Na podlagi tega potem tudi svetujem svojim strankam. Seveda je potrebno, da redno spremljamo dogajanje.

Ob tem ni za zanemariti pomisleka ali je ob tej poplavi informacij pametno ostani sam pri tako pomembnem področju kot je načrtovanje lastnega premoženja. Ali ni modrejše posikati strokovno pomoč neodvisnega strokovnjaka?

Nestabilnost valut se odraža na plemenitih kovinah

Dogajanje na trgu zlata in nafte ter razmerje med dolarjem in evrom, je v zadnjem času kar pestro. Poglejmo zakaj.

Veliko se govori o zelo slabem gospodarskem stanju nekaterih evropskih držav. Med njimi najbolj izstopajo Grčija, Portugalska, Španija in Italija ali države PIGS, kot so bile v medijih satirično poimenovane. Grčija ima kar 112,6 % javni dolg kar pomeni 300 milijard evrov, Porugalska kar 85 % in Španija 55 % javni dolg. To pomeni koliko ima posamezna država dolgov glede na njen bruto družbeni proizvod (BDP).

Poblematičen je tudi proračunski primanjkljaj. EU dovoljuje 3 % primanjkljaj, a 20 držav članic je ta odstotek preseglo (Grčija se nahaja pri 12 %, Španija pri 11,4 %, Portugalska pri 9,3 %, Slovenija pri 6,3 %).

Seveda je vse to razlog za padec vrednosti evra. Govorimo o ekonomsko najpomembnejših državah unije. Če gre njim slabo, se to posledično pozna celotnemu območju. In dejansko se ni okrepil dolar ampak se je pocenil evro. V bistvu ima dolar še precej večje težave, a o tem kdaj drugič.

To se odraža tudi na ceni zlata in nafte. V dolarjih je cena zlata kar stabilna (od decembra se vrti okoli 1.100 $), v evrih pa se je povzpela do rekordnih višin (preko 820 evrov za eno unčo zlata).

Ponovno bi na tem mestu poudaril pomen ohranjevalcev vrednosti, kot imenujemo plemenite kovine. V času nestabilnosti denarnih valut ali povišane inflacije, te surovine igrajo ključno vlogo saj ohranjajo vrednost našega premoženja.

Potuhnjeno delovanje inflacije

Inflacija se je pojavila z uvedbo papirnatnega denarja. Papir, ki mu je bila iz praktičnih razlogov umetno določena vrednost. Kot je zapisano v priročniku Evropske centralne banke, je papirnati denar še vedno zakonito plačilno sredstvo zgolj na osnovi vladnega odloka. Vse vredu in prav, če se s papirnatnim denarjem ne bi dogajale t.i. »legalne« zlorabe.

V zgodovini denarne politike poznamo pojem »zlati standard«. To pomeni, da je papirnatni denar v obtoku bil krit z zlatom in imel dolgo konstantno menjalno razmerje z zlatom. Zlata se ne da ponarejati ali tiskati, je v omejenih količinah, znamo približno oceniti koliko ga je in kot tako lahko ohranja realno vrednost.

Prijava izplačil iz skladov - NUJNO

Vsi, ki ste v koledarskem letu 2009 podali eno ali več izjav o izplačilih iz vzajemnih skladov (ne glede na to ali je bil ustvarjen dobiček ali izguba), morate nakasneje do 1.3.2010 na vaši davčni izpostavi oddati "Obvestilo z informativnimi podatki za izpolnjevanje popisnega lista vrednostnega papirja oziroma investicijskega kupona", ki ste ga od vaše družbe za upravljanje prejeli na dom.

V primeru nejasnosti se lahko obrnete name.

Ključna je ustrezna razpršitev

V teh dneh se je veliko govorilo o naši največji banki. Prvič je ustvarila izgubo, kar ni čudno, saj ima za kar 1,5 milijarde eurov terjatev do gradbincev in to predvsem na račun neprodanih stanovanj. In imamo naenkrat kar dva problema.

Na eni strani slovenski nepremičninski balon, ki se umetno vzdržuje s podaljševanjem kreditov gradbincem. Kupci pa stanovanj nočejo kupiti, ker so enostavno predraga. Na drugi strani pa seveda dolg banke, ki ga bomo morali seveda plačati mi, davkoplačevalci.

Posledično se logično vprašamo, kako pa je z našimi prihranki? Sicer nam trenutno še (do konca 2010) država jamči naše prihranke na bankah. Vendar ključni problem je realna vrednost tega našega premoženja. Na dolgi rok denar hitreje izgublja na svoji kupni moči kot rastejo obresti.

Rešitev? Ključno pri varčevanju je razpršitev našega premoženja glede na naše cilje in želje. Vsaka naložba ima svoje prednosti in slabosti. Časi so taki, da bomo vsi potrebovali osebni finančni načrt, če bomo želeli optimalno in mirno doseči zastavljene cilje v življenju.