Inflacija v moji košarici ni bila samo 1,9 %

»Ob koncu leta se je letna inflacija ustavila pri 1,9 %, povprečna letna pa pri 1,8 %,« lahko beremo na spletni strani Statističnega urada RS (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3667). »Niti ni slabo,« bi si mislil preden bi poročilo bral dalje. Vendar nas dejstva in številke hitro postavijo na realna tla. Pa poglejmo.

Urad je objavil seznam podražitev in pocenitev po posameznih skupinah. Najbolj izstopata skupini stanovanja ter alkoholne pijače in alkohol. Prva se je podražila za 8,3 %, druga za 8,1 %.

Še bolj zanimive so posamezne postavke. Med njimi so zmagovalci tekoča goriva na naših bencinskih servisih, ki so se podražila za kar 28 %. Tobačni izdelki so se podražili za 11,7 %; zobozdravstvene storitve za 12,2 %; brezalkoholne pijače za 17,7 %; zelenjava in sadje za 8,1 %, da naštejem samo nekaj najizrazitejših.

Pocenila pa so se osebni avtomobili za 10,1 %; gostinske storitve za 11,1 %; oblačila za 1,7%, itd.

Med prispevkom na spletni strani Urada najdemo tudi podatek, da so se »zaradi sprememb pri obračunavanju cen šolske prehrane najbolj pocenile storitve v menzah« in to za celih 68,8 %.

Hja, pa smo spet pri statistiki. Zase osebno vem, da me najbolj udarijo po žepu cene goriv, zelenjava in sadje, pijača. Te postavke so se tudi najbolj podražile. K zobozdravniku grem enkrat na leto, avto kupim na nekaj let, v gostilni se redko prehranjujem, v šolsko menzo pa tudi ne zahajam več. Seveda, te postavke pa so se pocenile.

Sprašujem se, če je inflacija za mojo košarico dobrin res bila samo 1,9 %? Brez računanja lahko trdim, da je bila vsaj 2-3 krat višja. Torej med 5-7 %. Kaj pa vaša?

Jamstvo pa tako

Nemško prebivalstvo naj bi imelo okoli 1.500 milijard € vezanih vlog in prihrankov na bankah. Do nedavnega je država neomejeno jamčila za prihranke varčevalcev. Ob tem je zanimivo, da je letni BDP Nemčije okoli 2.390 milijard € (2009).

V Sloveniji imajo varčevalci na bankah za okoli 14 milijard prihrankov. Letni BDP naše države pa znaša slabih 35 milijard € (2009). Tudi pri nas bomo do 31. 12. 2010 imeli neomejeno jamstvo na prihranke na bankah (potem le še za 100.000).

Še en zanimiv podatek. Osnovni kapital osrednje evropske banke je samo 5,76 milijard €. To je banka, ki trenutno rešuje države, ki so zašle v težave zaradi dolgov in jim obljublja stotine milijard pomoči.

Je komentar sploh potreben? Vsak, ki ima vsaj nekaj osnov matematike si lahko sam izračuna, da te številke nikakor ne morejo vzdržati. Smo še vedno naivni in verjamemo obljubam, da bi v primeru bankrota banke (kaj šele države) prejeli vse naše prihranke povrnjene? V Nemčiji imajo celo zakon, po katerem varčevalec v primeru bankrota banke, nima pravice zahtevati svojega denarja.

In za konec: samo oktobra so Slovenci dvignili 45 milijonov € vezanih vlog iz bank. Le zakaj?

Tudi banke lahko propadejo

Po Grčiji je pričakovano na vrsti Irska. Banke so zaradi prevelikih kreditov (predvsem hipotek – nepremičninska kriza), ki jih ne morejo odplačevati, zašle v globoke težave in potrebujejo svež denar. EU tudi bo tudi tokrat »priskočila na pomoč«. Irski dolg bo reševala z novim dolgom, ki ga bomo odplačevali nekje v prihodnosti. V odgovor se irske banke praznijo. Samo v 3 dneh so ljudje iz njih preselili okoli 25 milijard evrov.

Komisar EU za notranji trg Michel Barnier je pred kratkim napovedal: Banke bodo "lahko celo propadale in poskrbeti moramo, da jim bo to dovoljeno," je izjavil in pojasnil, da je preprosto treba dovoliti propad banke, a tako, da se ne poruši celotni finančni sistem ali da bi morali davkoplačevalci plačevati za nastalo škodo.

Banko je torej modro pustiti propasti. Kaj pa naši prihranki? Bodo res na varnem? Slovenija sicer od 1. 1. dalje jamči za 100.000 € vlog za posameznika na posamezni banki. A potrebno je jasno povedati, da država jamči le za nominalni znesek. Nikakor pa ne jamči za razvrednotenje prihrankov zaradi inflacije. Ta bo namreč v prihodnjih letih dosegala tudi dvomestne številke.

Vprašati pa se moramo kaj se bo zgodilo, ko bo v težave zašla naslednja država EU (Španija, Italija, Portugalska, …)? Glej prispevek iz maja 2010 »Zakaj želi zahod pomagati Grčiji?«

Bomo zaščitili naše premoženje ali bomo čakali na trenutek, ko bodo mase ljudi spoznale kako nujna je zaščita z realnimi dobrinami kot so zemljišče, surovine ali najlažje dostopne plemenite kovine? Takrat bo veliko že zamujeno.

Slovenci (množično) varčujemo v bankah

Zasledil sem raziskavo o varčevalnih navadah Slovenk in Slovencev. 14 % vprašanih se je v letošnjem letu odločilo za nakup delnic, 20 % jih varčuje v nepremičnini/ah in 22 % preko življenjskega zavarovanja (skupaj klasično in naložbeno !!!). Meni najbolj zanimiv pa je podatek, da kar 41 % ljudi varčuje v bankah.

Bi rekel, da je za takšno konzervativnost kriva gospodarska kriza, a kot vidimo iz grafa, praktično stanje pred njo ni bilo nič drugačno. V denarju to pomeni, da imamo Slovenci 14,158 milijard (14.158.000.000) evrov naloženih na banki.

Da se Slovenci radi oklepamo neke varnosti, pa čeprav navidezne, priča tudi podatek, da celo 15 % ljudi hrani denar kar doma. Zakaj navidezna varnost? Na banki imamo nek relativno zagotovljen dohodek, ki ga na kapitalskih trgih (delnice, vzajemni skladi) nimamo. Tu lahko zelo hitro izgubimo precej premoženja, če ne varčujemo pravilno.

Nihče pa nam ne pove, da izgubljamo tudi na banki. Sicer počasi, a vztrajno in konstantno. Inflacija preprosto, hočemo ali nočemo naredi svoje. Kar ne vidimo in občutimo, ne boli. Poglejmo primer, kaj se zgodi pri neki povprečni 4 % inflaciji, če bi recimo 1.000 € naložili na banki za 10 let, pri 3 % obrestih. V tem času bi kupna moč denarja padla na 907,90 €. Z drugimi besedami, za isti denar (okrepljen za obresti), ki bi ga po 10ih letih dvignili iz banke, bi v naši priljubljeni trgovini lahko kupili manjšo košarico vsakdanjih dobrin. No, za primerjavo bi se tistemu, ki bi ta čas hranil denar doma, kupna moč 1.000 € zmanjšala na vsega 675,56 €.

Pa je banka res tako varna naložba, kot jo očitno ocenjujemo Slovenci? Pustimo to, da je samo letos v ZDA propadlo že skoraj 150 bank. V teh dneh slišimo, da ima za Grčijo težave z dolgom tudi Irska. Evropska unija že hiti na pomoč (prvi sklop pomoči znaša 90 milijard evrov - novih kreditov). V tem istem času so Irci v samo 3 dneh skupaj dvignili za 25 milijard evrov svojih prihrankov. Očitno ne želijo biti na drvečem vlaku vse bolj razvrednotenih valut. Vprašanje pa je, kaj bomo storili mi?

Pri nas ne zasledim nobenih uradnih ali neuradnih svaril o zaščiti naših prihrankov. Prav zaradi tega, se bojim, bo panika toliko bolj velika, ko bomo tudi Slovenke in Slovenci spoznali, da dolgoročno varčevanje v denarnih naložbah ne pomeni nič drugega, kot veliko razvrednotenje naših prihrankov.

Pazite, da pri svojih odločitvah za naložbe ne boste zavedeni

Moje stranke in redni bralci veste, da sem kot neodvisni premoženjski svetovalec mnenja, da bi danes moral imeti vsak del svojega premoženja (do ene tretjine) v surovinskih naložbah. Nekaj v fizični obliki, nekaj v bolj tveganih delnicah za vsaj naslednjih 7-10 let.

Tudi letos sem se lahko udeležil 5. Kongresa plemenitih kovin in surovin v Eventareni Olympiaparka v glavnem bavarskem mestu München. V dveh dneh se je predstavilo okoli 150 razstavljavcev, na 3 tribunah je spregovorilo okoli 60 predavateljev, okoli 8.000 obiskovalcev pa je vmes iskalo informacije zase in svoje premoženje. Kdor je želel si je o temi naložb v surovine in plemenite kovine lahko nabral toliko gradiva, da ga ne bi mogel prebrati do konca leta, kaj šele obdelati. Sam sem s seboj prinesel revijo s preko 200 članki o omenjenih temah, ki so jo delili kar ob vhodu.

Ker nemški jezik dobro razumem, zelo rad prebiram nemške časopise in revije na spletu. Vsak dan najdem članke, ki argumentirano govorijo o omenjeni temi. Reden bralec si lahko hitro ustvari neko mnenje in prepozna trend v prihodnosti.

Kaj pa pri nas? V Ljubljani se je konec oktobra odvijal kongres plemenitih kovin in surovin s čimer smo sicer stopili ob bok evropski velesili, a informiranost ljudi pri nas je precej šibka, morda celo napačna. V našem časopisju se sicer omenjene teme vedno bolj pogosto pojavljajo, a veliko preredko in veliko preveč pristransko. Naši t.i. finančni strokovnjaki masivno priporočajo investicije v obveznice in bančne depozite in to tudi na srednji in dolgi rok. Med ljudmi se neargumentirano ustvarja vtis o napihnjenosti zlatega balona.

Med tem pa lahko na uradni strani kongresa v Nemčiji preberemo, da gremo v »smer masivno naraščajoče inflacije in na koncu nas po vsej verjetnosti čaka uničenje nekritega papirnatega denarja« in s tem bodo trpele vse oblike denarnih naložb, z obveznicami na čelu. Dalje članek ugotavlja, da »bodo s tem v svetu politične karte na novo premešane – Kitajska in Indija nastopata odločneje in izvajata svojo politiko interesov, ki je do zdaj ni bilo«.

Prispevek zaključujejo: »za nas kot vlagatelje bo tudi v prihodnje, kot v zadnjih 10ih letih pomembno, da za zaščito svojega premoženja ne gremo mimo zlata in srebra«. Katero smer pa bomo izbrali mi s svojim premoženjem? Konzervativnejšo, prepričani v navidezno varnost ali gotovejšo z večjo razpršenostjo premoženja?

4. slovenski kongres plemenitih kovin in surovin

Pretekli petek in soboto smo imeli vlagatelji priložnost udeležiti se zelo pomembnega in edinstvenega dogodka v Sloveniji. To je kongres, ki je primerljiv s podobnimi dogodki v Evropi (v Nemčiji se bo odvijal v Münchenu 5. in 6. novembra). Prisluhnili smo lahko celi vrsti priznanih domačih in tujih analitikov razmer na trgu. Slišali smo tudi veliko zanimivih nasvetov, katerim se po mojem skromnem mnenju splača prisluhniti.

 

Na tem mestu je težko pokomentirati vse, a naj navedem samo nekaj poudarkov:

• Na prvem kongresu (oktober 2007) so svetovali prodajo (tudi slovenskih) delnic. Večina se je temu le nasmehnila.
• Smo sredi izredno zanimivega rastočega cikla za vlagatelje – cikla (industrijskih) surovin.
• Praktično vsi predavatelji pričakujejo, da bo v kratkem počil balon obveznic, kamor se je pod pretvezo »varnih« naložb steklo preveč denarja. »Kar zdaj ne potrebujete, se državne obveznice,« je bil jasen borznik Dirk Müller.
• Sistem je zelo nestabilen – propadajo tudi banke.
• Pričakuje se povišanje inflacije – posledično razvrednotenje nepravilno naloženih prihrankov (slabe valute – še posebej $ in £, večanje denarnih rezerv).
• Zlato nikakor ni v balonu, bo pa tja gotovo zašlo. Trenutno se naložba vsekakor še izplača (celo banke postajajo po letu 1988 neto kupci). James Turk dodaja, da so se »delnice od leta 1980 podražile za 10 krat, zlato le za 3,5 krat«.
• Srebro je ena najperspektivnejših naložb med surovinami.
• Tudi mesečna vlaganja prek vzajemnih skladov v perspektivne trge in panoge so zelo priporočljiva. Naložbe se bodo obrestovale v nekaj letih.

Naj bo to samo nekaj dejstev za okus in mogoče vabilo za prihodnje leto. Seveda se bom trudil in v prihodnosti navajal tudi argumente, ki smo jih obiskovalci slišali.

Kitajci znižali vrednost Yuanu

Še pred gospodarsko krizo so razvite države k razvoju svetovnega gospodarstva prispevale več kot polovico. Danes je slika precej drugačna. Več kot dve tretjini svetovnega gospodarstva predstavljajo države v razvoju. (Glej tudi: Bodo razvijajoče rešile razvite? – februar 2010.) Med njimi prednjači Kitajska, katere letni gospodarski razvoj se že nekaj let giblje okoli 10 % in po ocenah se podobna rast pričakuje tudi v prihodnje.

Seveda takšen razvoj ni nujno všeč razvitemu delu sveta, predvsem ZDA, ker njihovo gospodarstvo ni konkurenčno kitajskemu. Pred nekaj meseci je Kitajska prehitela Japonsko kot drugo gospodarstvo na svetu, takoj za (zaenkrat še) ZDA. Poleg tega Kitajski grozi tudi povišana inflacija (septembra 3,6 %). Glede na to, da je to gospodarstvo izredno močno, ima tudi nemajhen vpliv na ves svet.

Kako je svet povezan med seboj se je videlo tudi v tem tednu, ko je Kitajska zvišala svojo temeljno obrestno mero in s tem svojemu yuanu umetno znižala vrednost. Posledično sta se dolar in fund okrepila, zlato in surovine pa so se pocenile. Tudi nekatere borze so imele nekaj težav (padec DAXa).

Številni analitiki menijo, da bo morala Kitajska s takšnimi ukrepi nadaljevati. Vendar imajo s tem težave tudi Kitajci. Z zvišanjem obrestnih mer se podražijo tudi krediti, kar pomeni dodaten pritisk na gospodarstvo in gospodinjstva (manj kreditov oz. dražji krediti).

Dejstvo je, da bodo Kitajci, ki so že tako eden najvarčnejših narodov na svetu, še naprej izredno previdni. Njihov cilj je napredek in blaginja. To dajo jasno vedeti tudi na srečanjih najmočnejših gospodarstev na svetu G20, kjer želijo imeti vedno večji vpliv. Skoraj gotovo je, da omenjenih ukrepov ne uvajajo zaradi »groženj« ZDA ampak preprosto zato, da bi pomagali sebi in napredku svojega naroda. Tudi v prihodnje ne bo nič drugače.

Poleg tega ima Kitajska tudi nepredstavljivo visoke zneske v napihnjenih ameriških obveznicah in rezerve neposredno v vse manj vrednem dolarju. Je torej čudno, da želijo velik del teh naložb preseliti v realne dobrine kot so surovine in plemenite kovine?