Obveznic ne želi več kupiti nihče

Dokapitalizacija naše največje banke ni nič novega. Podobne rešitve izvajajo tudi v tujini. Z izdajanjem novih in novih obveznic skušajo pridobiti nov kapital, da bodo še nekaj časa »pumpali« sistem in ga držali pri življenju. Tudi to ni nič novega, da nihče noče vložiti svoj denar (to je storila le naša vlada) v našo NLB. Zanimiv je podatek za ZDA: 70 % vseh obveznic pokupi FED (Ameriška centralna banka). Kitajska, Japonska in EU, ki so bili pred krizo glavni kupci teh ničvrednih papirjev, ne želijo več ameriških obveznic.

Sistem pač potrebuje nov denar, ki ga ni in ga je treba ustvariti. Če ga ne dobi od vlagateljev pač centralna banka požene tiskarski stroj, natisne svež denar in kot se moderno reče »dokapitalizira« podjetja, ki potrebujejo denar. Upravičeno se moramo vprašati, če je morda tudi zaradi tega trenutna gospodarska rast v ZDA okoli 3 %? Kaj pa dolg? Zakaj pa tega podatka ne objavijo? Kaj ne ta iz nič ustvarjen denar le umetno »napumpa« obubožana podjetja, da prikažejo pozitivno bilanco, ljudem se zdi, da je vse spet po starem in spet začnejo vlagati svoj denar …

Tudi sledeči podatek ni zanemarljiv. Kolikor so namreč v ZDA dali denarja v obtok, za toliko se je dvignil borzni indeks S&P500. Napoveduje se že tretji paket pomoči, ker je denarja preprosto zmanjkalo in vrednost delnicam se je spet začela zniževati. Podobna slika se je odvijala tudi v veliki depresiji po letu 1929. Po prvem padcu borze so si delnice kratkoročno opomogle. Po dobrem letu pa spet začele padati in dosegle novo, veliko globlje dno. Se bo podobno zgodilo tudi tokrat? Moje mnenje je, da skoraj gotovo.

Evropska centralna banka pa napoveduje, da bo z aprilom dvignila obrestne mere in s tem podražila denar, ki si ga banke med seboj posojajo in kratkoročno blažijo posledice krize. Več o tem v prihodnjem prispevku …

Za 100 € prejmemo skoraj 6 štruc kruha manj kot lani

V teh dneh ponovno poslušamo o dokapitalizaciji NLB. Zaradi »slabe naložbene politike« naša največja banka potrebuje dodaten kapital. Stresni test bank, ki ga je ECB objavila julija lani je pokazal, da NLB potrebuje dodatnih 400 milijonov €. Tokrat bi naj pridobili 250 milijonov. Kot kaže v prvem krogu (skoraj gotovo bo tudi drugi) niso zbrali dovolj denarja, saj je zanimanje zaradi previsokih cen delnic jalovo. Največ zanimanja je pokazala naša vlada, saj so z davkoplačevalskim denarjem banki podarili 83 milijonov. Le kaj bi se zgodilo, če tega denarja ne bi bilo?

Vendar kljub očitnim težavam bank Slovenci še vedno zaupajo bankam. Tam imajo namreč naloženih prek 14 milijard € (14.000 milijonov). Gre za premajhno skrb vlagateljev ali je to bolj odraz strahu in negotovosti ali kaj drugega?

Po mojem mnenju so ljudje premalo informirani. Raziskava mesečnika Moje finance je pokazala, da je finančna pismenost Slovenk in Slovencev na nivoju zadostne ocene (2). Tudi na nivoju EU so ljudje finančno nepismeni zato že pripravljajo programe, ki bi naj v prihodnjih letih ta nivo znanja ljudi dvignili (zlasti v šolah). Zgleden primer je spleten portal dolceta (http://www.dolceta.eu/slovenija/), kjer že lahko prejmemo nekaj osnovnih informacij o financah, potrošništvu in izobraževanju.

Opažam namreč, da danes ljudje ne znajo povezati vedno višjih cen v trgovinah z vedno nižjo vrednostjo nepravilno naloženih prihrankov (v »štumfu«, na bankah, v obveznicah, v klasičnih življenjskih zavarovanjih in pokojninskih skladih). Če je namreč recimo kruh dražji (glej tabelo) za 12 %, statistična inflacija 1,8 %, je nekaj močno narobe. Ali sem jaz nor ali kje je tu logika? Za 100 € prejmemo namreč 12 % manj kruha ali pri prvotni ceni 2 € za štruco kruha skoraj 6 štruc kruha manj.

Povedano še drugače: na banki prejmemo danes recimo 3 % letne obresti, kruh pa se je podražil za 12 % čez noč. Dobimo torej več ali manj kruha za isti znesek v €? Osnovne dobrine se dražijo z dvomestnimi odstotki, statistične inflacije pa praktično ni!

Pri nas se o tej temi skoraj ne govori. V Nemčiji če ne leta pa že mesece govorijo o »SOS inflaciji«. Analize kažejo, da se Nemci bojijo za svoje prihranke zaradi krize evra. Kaj pa mi? Bomo ponovno ostali zadaj? Razvrednotenje dinarja vendar ni tako daleč. Smo pozabili na to izkušnjo ali spet mislimo, da nas bodo tokrat pa že rešili drugi, saj imamo skupno valuto?!?

Inflacija v moji košarici ni bila samo 1,9 %

»Ob koncu leta se je letna inflacija ustavila pri 1,9 %, povprečna letna pa pri 1,8 %,« lahko beremo na spletni strani Statističnega urada RS (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3667). »Niti ni slabo,« bi si mislil preden bi poročilo bral dalje. Vendar nas dejstva in številke hitro postavijo na realna tla. Pa poglejmo.

Urad je objavil seznam podražitev in pocenitev po posameznih skupinah. Najbolj izstopata skupini stanovanja ter alkoholne pijače in alkohol. Prva se je podražila za 8,3 %, druga za 8,1 %.

Še bolj zanimive so posamezne postavke. Med njimi so zmagovalci tekoča goriva na naših bencinskih servisih, ki so se podražila za kar 28 %. Tobačni izdelki so se podražili za 11,7 %; zobozdravstvene storitve za 12,2 %; brezalkoholne pijače za 17,7 %; zelenjava in sadje za 8,1 %, da naštejem samo nekaj najizrazitejših.

Pocenila pa so se osebni avtomobili za 10,1 %; gostinske storitve za 11,1 %; oblačila za 1,7%, itd.

Med prispevkom na spletni strani Urada najdemo tudi podatek, da so se »zaradi sprememb pri obračunavanju cen šolske prehrane najbolj pocenile storitve v menzah« in to za celih 68,8 %.

Hja, pa smo spet pri statistiki. Zase osebno vem, da me najbolj udarijo po žepu cene goriv, zelenjava in sadje, pijača. Te postavke so se tudi najbolj podražile. K zobozdravniku grem enkrat na leto, avto kupim na nekaj let, v gostilni se redko prehranjujem, v šolsko menzo pa tudi ne zahajam več. Seveda, te postavke pa so se pocenile.

Sprašujem se, če je inflacija za mojo košarico dobrin res bila samo 1,9 %? Brez računanja lahko trdim, da je bila vsaj 2-3 krat višja. Torej med 5-7 %. Kaj pa vaša?

Jamstvo pa tako

Nemško prebivalstvo naj bi imelo okoli 1.500 milijard € vezanih vlog in prihrankov na bankah. Do nedavnega je država neomejeno jamčila za prihranke varčevalcev. Ob tem je zanimivo, da je letni BDP Nemčije okoli 2.390 milijard € (2009).

V Sloveniji imajo varčevalci na bankah za okoli 14 milijard prihrankov. Letni BDP naše države pa znaša slabih 35 milijard € (2009). Tudi pri nas bomo do 31. 12. 2010 imeli neomejeno jamstvo na prihranke na bankah (potem le še za 100.000).

Še en zanimiv podatek. Osnovni kapital osrednje evropske banke je samo 5,76 milijard €. To je banka, ki trenutno rešuje države, ki so zašle v težave zaradi dolgov in jim obljublja stotine milijard pomoči.

Je komentar sploh potreben? Vsak, ki ima vsaj nekaj osnov matematike si lahko sam izračuna, da te številke nikakor ne morejo vzdržati. Smo še vedno naivni in verjamemo obljubam, da bi v primeru bankrota banke (kaj šele države) prejeli vse naše prihranke povrnjene? V Nemčiji imajo celo zakon, po katerem varčevalec v primeru bankrota banke, nima pravice zahtevati svojega denarja.

In za konec: samo oktobra so Slovenci dvignili 45 milijonov € vezanih vlog iz bank. Le zakaj?

Tudi banke lahko propadejo

Po Grčiji je pričakovano na vrsti Irska. Banke so zaradi prevelikih kreditov (predvsem hipotek – nepremičninska kriza), ki jih ne morejo odplačevati, zašle v globoke težave in potrebujejo svež denar. EU tudi bo tudi tokrat »priskočila na pomoč«. Irski dolg bo reševala z novim dolgom, ki ga bomo odplačevali nekje v prihodnosti. V odgovor se irske banke praznijo. Samo v 3 dneh so ljudje iz njih preselili okoli 25 milijard evrov.

Komisar EU za notranji trg Michel Barnier je pred kratkim napovedal: Banke bodo "lahko celo propadale in poskrbeti moramo, da jim bo to dovoljeno," je izjavil in pojasnil, da je preprosto treba dovoliti propad banke, a tako, da se ne poruši celotni finančni sistem ali da bi morali davkoplačevalci plačevati za nastalo škodo.

Banko je torej modro pustiti propasti. Kaj pa naši prihranki? Bodo res na varnem? Slovenija sicer od 1. 1. dalje jamči za 100.000 € vlog za posameznika na posamezni banki. A potrebno je jasno povedati, da država jamči le za nominalni znesek. Nikakor pa ne jamči za razvrednotenje prihrankov zaradi inflacije. Ta bo namreč v prihodnjih letih dosegala tudi dvomestne številke.

Vprašati pa se moramo kaj se bo zgodilo, ko bo v težave zašla naslednja država EU (Španija, Italija, Portugalska, …)? Glej prispevek iz maja 2010 »Zakaj želi zahod pomagati Grčiji?«

Bomo zaščitili naše premoženje ali bomo čakali na trenutek, ko bodo mase ljudi spoznale kako nujna je zaščita z realnimi dobrinami kot so zemljišče, surovine ali najlažje dostopne plemenite kovine? Takrat bo veliko že zamujeno.

Slovenci (množično) varčujemo v bankah

Zasledil sem raziskavo o varčevalnih navadah Slovenk in Slovencev. 14 % vprašanih se je v letošnjem letu odločilo za nakup delnic, 20 % jih varčuje v nepremičnini/ah in 22 % preko življenjskega zavarovanja (skupaj klasično in naložbeno !!!). Meni najbolj zanimiv pa je podatek, da kar 41 % ljudi varčuje v bankah.

Bi rekel, da je za takšno konzervativnost kriva gospodarska kriza, a kot vidimo iz grafa, praktično stanje pred njo ni bilo nič drugačno. V denarju to pomeni, da imamo Slovenci 14,158 milijard (14.158.000.000) evrov naloženih na banki.

Da se Slovenci radi oklepamo neke varnosti, pa čeprav navidezne, priča tudi podatek, da celo 15 % ljudi hrani denar kar doma. Zakaj navidezna varnost? Na banki imamo nek relativno zagotovljen dohodek, ki ga na kapitalskih trgih (delnice, vzajemni skladi) nimamo. Tu lahko zelo hitro izgubimo precej premoženja, če ne varčujemo pravilno.

Nihče pa nam ne pove, da izgubljamo tudi na banki. Sicer počasi, a vztrajno in konstantno. Inflacija preprosto, hočemo ali nočemo naredi svoje. Kar ne vidimo in občutimo, ne boli. Poglejmo primer, kaj se zgodi pri neki povprečni 4 % inflaciji, če bi recimo 1.000 € naložili na banki za 10 let, pri 3 % obrestih. V tem času bi kupna moč denarja padla na 907,90 €. Z drugimi besedami, za isti denar (okrepljen za obresti), ki bi ga po 10ih letih dvignili iz banke, bi v naši priljubljeni trgovini lahko kupili manjšo košarico vsakdanjih dobrin. No, za primerjavo bi se tistemu, ki bi ta čas hranil denar doma, kupna moč 1.000 € zmanjšala na vsega 675,56 €.

Pa je banka res tako varna naložba, kot jo očitno ocenjujemo Slovenci? Pustimo to, da je samo letos v ZDA propadlo že skoraj 150 bank. V teh dneh slišimo, da ima za Grčijo težave z dolgom tudi Irska. Evropska unija že hiti na pomoč (prvi sklop pomoči znaša 90 milijard evrov - novih kreditov). V tem istem času so Irci v samo 3 dneh skupaj dvignili za 25 milijard evrov svojih prihrankov. Očitno ne želijo biti na drvečem vlaku vse bolj razvrednotenih valut. Vprašanje pa je, kaj bomo storili mi?

Pri nas ne zasledim nobenih uradnih ali neuradnih svaril o zaščiti naših prihrankov. Prav zaradi tega, se bojim, bo panika toliko bolj velika, ko bomo tudi Slovenke in Slovenci spoznali, da dolgoročno varčevanje v denarnih naložbah ne pomeni nič drugega, kot veliko razvrednotenje naših prihrankov.

Pazite, da pri svojih odločitvah za naložbe ne boste zavedeni

Moje stranke in redni bralci veste, da sem kot neodvisni premoženjski svetovalec mnenja, da bi danes moral imeti vsak del svojega premoženja (do ene tretjine) v surovinskih naložbah. Nekaj v fizični obliki, nekaj v bolj tveganih delnicah za vsaj naslednjih 7-10 let.

Tudi letos sem se lahko udeležil 5. Kongresa plemenitih kovin in surovin v Eventareni Olympiaparka v glavnem bavarskem mestu München. V dveh dneh se je predstavilo okoli 150 razstavljavcev, na 3 tribunah je spregovorilo okoli 60 predavateljev, okoli 8.000 obiskovalcev pa je vmes iskalo informacije zase in svoje premoženje. Kdor je želel si je o temi naložb v surovine in plemenite kovine lahko nabral toliko gradiva, da ga ne bi mogel prebrati do konca leta, kaj šele obdelati. Sam sem s seboj prinesel revijo s preko 200 članki o omenjenih temah, ki so jo delili kar ob vhodu.

Ker nemški jezik dobro razumem, zelo rad prebiram nemške časopise in revije na spletu. Vsak dan najdem članke, ki argumentirano govorijo o omenjeni temi. Reden bralec si lahko hitro ustvari neko mnenje in prepozna trend v prihodnosti.

Kaj pa pri nas? V Ljubljani se je konec oktobra odvijal kongres plemenitih kovin in surovin s čimer smo sicer stopili ob bok evropski velesili, a informiranost ljudi pri nas je precej šibka, morda celo napačna. V našem časopisju se sicer omenjene teme vedno bolj pogosto pojavljajo, a veliko preredko in veliko preveč pristransko. Naši t.i. finančni strokovnjaki masivno priporočajo investicije v obveznice in bančne depozite in to tudi na srednji in dolgi rok. Med ljudmi se neargumentirano ustvarja vtis o napihnjenosti zlatega balona.

Med tem pa lahko na uradni strani kongresa v Nemčiji preberemo, da gremo v »smer masivno naraščajoče inflacije in na koncu nas po vsej verjetnosti čaka uničenje nekritega papirnatega denarja« in s tem bodo trpele vse oblike denarnih naložb, z obveznicami na čelu. Dalje članek ugotavlja, da »bodo s tem v svetu politične karte na novo premešane – Kitajska in Indija nastopata odločneje in izvajata svojo politiko interesov, ki je do zdaj ni bilo«.

Prispevek zaključujejo: »za nas kot vlagatelje bo tudi v prihodnje, kot v zadnjih 10ih letih pomembno, da za zaščito svojega premoženja ne gremo mimo zlata in srebra«. Katero smer pa bomo izbrali mi s svojim premoženjem? Konzervativnejšo, prepričani v navidezno varnost ali gotovejšo z večjo razpršenostjo premoženja?