Borzni indeksi dosegajo nove rekorde

V zadnjih tednih lahko beremo o zelo dobrih novicah glede gospodarskega okrevanja, vsaj kar se tiče stanja na borzah. Borzni indeksi namreč podirajo nove rekorde, ko so se leta 2008 praktično prepolovili. Ameriški borzni indeks 'Dow Jones Industrial' je skoraj dosegel vrh iz konca leta 2007. Prav tako dosega nove rekorde ameriški borzni indeks največjih podjetij 'S&P 500'. Tudi nemški borzni indeks 'DAX' je tik pod vrhom iz začetka gospodarske krize.

 

Pozitiven občutek daje prav teko srečanje gospodarstvenikov v Davosu: z gospodarstvom bo počasi spet vse dobro. Evropa je medtem zamenjala prvega finančnika. »Najtežje obdobje je mimo, a pred območjem skupne evropske valute so še naprej težki časi in veliki izzivi«, je v svojem zadnjem nastopu kot šef evroskupine povedal luksemburški premier Jean-Claude Juncker. Evroskupina je po osmih letih obstoja prvič zamenjala svojega vodjo. Finančni ministri držav v območju evra so za novega predsednika imenovali nizozemskega finančnega ministra Jeroena Dijsselbloema.

Medtem pa dolgovi držav naraščajo. Poglejmo si višino dolga posameznih držav glede na BDP za leti 2007 in 2012.

ZDA
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2007: 66.6 %
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2012: 103 %

Velika Britanija
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2007: 43.4 %
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2012: 85.0 %

EU območje
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2007: 68.4 %
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2012: 87.3 %

Japonska (najbolj zadolžena država)
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2007: 172.1 %
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2012: 211.7 %

V zadnjih 5ih letih se državni dolgovi nezadržno povišujejo. Dolg držav, ki ustvarjajo 80 % svetovnega BDPja se je v zadnjem letu povišal za okoli 17 %, medtem pa je bila gospodarska rast zgolj 1 %. Je situacija v svetu torej res boljša ali s prestrukturiranjem dolgov, države svoje težave le odmikajo v prihodnost? Kako bodo prezadolžene države ta dolg odplačale?

Javni dolg je velik pokazatelj realne situacije. Več dolga pomeni več obveznic in denarja v obtoku –  posledično je denar vse manj vreden. So torej rasti borznih indeksov realne ali so ustvarjene umetno zgolj z umetnim denarjem, ki ga centralne banke pospešeno tiskajo? Samo ZDA prek 80 mrd USD mesečno (QE3). Leta 2007 je po močni rasti borznih indeksov po vsem svetu prišel trenutek streznitve. Se bo tokrat zgodila ista slika?

Z namenom zaščititi svoje nacionalne interese pa države kupujejo zlato. V letu 2012 so centralne banke (uradno) kupile več zlata v fizični obliki kot v zadnjih 50- ih letih, kar je naneslo skupaj 536 ton. Če je res gospodarstvo spet v okrevanju, zakaj se potem države želijo še dodatno zaščititi? Vprašanje je, kaj bomo naredili mi s svojim premoženjem.

Nemci se zavedajo pomena zlatih rezerv

Konec leta 2012 je imela Nemčija 3.391 ton zlatih rezerv v skupni vrednosti 137,51 milijarde evrov. Zaradi pritiskov med hladno vojno je večino teh zalog hranila izven države in ob padcu berlinskega zidu imela kar 98 % vseh zlatih rezerv hranjenih izven lastnih meja. Z nastopom gospodarske krize, ki ne pojenja, se na nemško centralno banko Bundesbank zgrinjajo vedno večje kritike, da nima nadzora nad svojimi rezervami. Pojavljale so se celo trditve, da je bila Nemčija izigrana in teh rezerv ni več. Pred nekaj dnevi so tako napovedali, da bodo do leta 2020 v domovino pripeljali 700 ton lastnih zlatih rezerv. Zanimivo se zdi, da bodo potrebovali celih 7 let, da bodo pri današnjih transportnih možnostih, prepeljali le del svojih zlatih rezerv.

Medtem pa tudi fizični vlagatelji ne sedijo križem rok. Po nekaterih podatkih imajo Nemci 8.000 ton fizičnega zlata v lasti, kar je skoraj 2,5 krat več od lastništva svoje centralne banke. Preračunano ta količina predstavlja 3 unče zlata na vsakega Nemca. Če bi želeli Slovenci imeti toliko zlata, bi to pomenilo 190 ton zlata. Trenutno slovenska centralna banka hrani zgolj 3,2 toni kar predstavlja okoli 17 % vseh rezerv države (julij 2012).  

Inflacija bo razvrednotila prihranke

Območja evra je tudi uradno padlo v drugo recesijo (realno imamo že od leta 2007) – drugo četrtletje zapored beleži negativno gospodarsko rast. Znan ameriški ekonomist Roubini opozarja, da se recesija seli v jedro evropske unije – tudi v Nemčijo in Francijo. »Periferija« ne kupuje več njunih izdelkov: npr. upad prodaje avtomobilov.

Marc Faber je v zadnjem komentarju povedal, da imamo krizo, ker smo med leti 1980 in 2007 živeli predobro, predvsem na »puf«. Pravi, da je zahodni svet preveč zadolžen in dolg bo potrebno vrniti. Die Welt poroča, da se je od leta 2008 v ZDA količina denarja v obtoku kar potrojila, v EU podvojila. Za Fabra je rešitev v resetiranju finančnega sistema. Do tega pa bo prišlo, ko bodo začeli trgi (valute, delnice, obveznice) propadati. Delnice bodo izgubile še vse do najmanj 20 % vrednosti. Srečni bomo lahko, »če bomo ohranili polovico svojega premoženja«.

France Arhar je pred nekaj meseci postal predsednik Združenja bank Slovenije (ZBS). Nekateri ugibajo, da bo prihodnje leto naskakoval mesto guvernerja centralne banke Slovenije. Po njegovem denar na dolgi rok izgublja na vrednosti. Trenutni finančni sistem deluje samo zato, ker zaupamo denarju. Vsi bankirji se bojijo, da bi se to zaupanje zamajalo in bi ljudje začeli dvigovati prihranke iz bank.

Med ekonomisti je tudi vedno bolj glasno odmeva, da bi morali dvigniti inflacijski cilj. Po mnenju Paula Krugmanna bi ta moral biti pri 4 %. Nekdanji predsednik nemške centralne banke, Thilo Sarrazin, je v zadnji števili renomiranega nemškega finančnega časopisa »Focus money« izjavil, da bo inflacija razvrednotila prihranke. Pojavljajo se ponovno tudi ideje o uvedbi delnega zlatega standarda.

Vprašanje že dolgo ni več ali bo inflacija ali ne temveč, kako visoka bo in kako bo to vplivalo na premoženje, ki bo neprimerno naloženo v t.i. »varnih naložbah«. Dajmo za prihranke poskrbeti preden bo prepozno.

Zlato je termometer za inflacijo

Z naraščajočim zadolževanjem držav denar izgublja svojo vrednost. Ljudje pa iščemo varno zatočišče za svoje premoženje. Dimitri Speck, predavatelj na 6. Kongresu plemenitih kovin in surovin je povedal, da centralne banke morajo cene plemenitih kovin zbijati, če ne bi se kapital preselil, kar bi imelo uničujoče posledice za svetovni finančni sistem.

Speck razlaga, da je »zlato termometer za inflacijo«. Ko začne cena zlata rasti to pomeni, da na drugi strani denar izgublja svojo vrednost. Dodaja, da je vsak balon na svetu nastal zaradi denarja, kreditov. Svetovni dolg je torej največji balon. To pa se nezadržno odraža na cenah plemenitih kovin. Izjavo je potrdil tudi z zapisi iz sestanka FEDa (ameriške centralne banke), kjer se odkrito dogovorijo, da bodo vplivali in preprečili rast cene zlata.

Zgovoren je tudi podatek Thorstena Schulteja. Izračunal je, da če primerjamo vrednost vsega svetovnega dolga s trenutno vrednostjo srebra, bi tega bilo za pokritje le 2 % dolga. Imamo torej balonček na strani dolgov ali pri cenah plemenitih kovin, zlata in srebra? Dr. Philipp Bagus se sprašuje, kdo bo pokril ta dolg: finančne inštitucije ali mi, davkoplačevalci s svojimi prihranki. Odgovor je več kot očiten. Dragi bralec, sprašujem te, si za svoje prihranke že poskrbel? Si že poiskal primerno zaščito za svoje premoženje?

Slovenija se ponovno zadolžuje

Pretekli teden je Slovenija na mednarodnih trgih prejela nov kredit v višini 2.250 milijonov dolarjev. Za to smo »prodali« 10-letne obveznice z obrestno mero 5,7 %. Če obrestna mera ostane nespremenjena bomo za ta dolg odplačali dobrih 700 milijonov dolarjev. Na prvi pogled nič nenavadnega, če ne bi bila Slovenija že tako ali tako močno zadolžena. Do konca leta bi naj dolg dosegel 51,9 % BDPja.

Profesor Jože P. Damijan je na Kongresu plemenitih kovin in surovin na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, 22. oktobra letos izpostavil, da slovenski dolg ekstremno narašča od leta 2008 dalje. Leta 2007 pa je bil padec BDPja največji v EU. Ocenjuje, da je med 17-20 % kreditov slabih, kar je izredno visok odstotek. Slovenija potrebuje nujne in hitre strukturne reforme.

Dolg narašča po celem svetu. Če je bilo leta 2008 javnega dolga (dolg držav, brez podjetij in gospodinjstev) za okoli 32.000 milijard dolarjev, ga je danes že prek 49.000 milijard. Dr. Philipp Bagus svari, da dolga brez inflacije ne bo možno pokriti. Dolga je torej preveč, obresti že danes države ubijajo. Samo Španija letno porabi 100 milijard več kot zasluži.

Na spletnem portalu FORBES je bil objavljen članek, kjer so izračunali, da bi za 1 % povečanja količine denarja v obtoku, moralo zlato porasti za 0,9 %. S tem bi ohranjalo realno vrednost. Po zgoraj navedenih podatkih je svetovni javni dolg porasel za dobrih 50 %, cena zlata pa je v istem obdobju porasla za dobrih 90 %. Naj ponovno poudarim, da pri izračunu svetovnega dolga ni upoštevan celotni dolg ampak samo dolg držav.

Zlato torej sledi vedno bolj razvrednotenim papirnatim valutam. Trenutne cene plemenitih kovin torej niso napihnjene ampak realen odraz stanja na finančnih trgih. Ali še vedno misliš, da so cene plemenitih kovin v balonu? Balon bo nekoč nastal, vsekakor pa balona na cenah zlata in srebra še ni!

Za dostojno pokojnino bomo morali varčevati sami

Po težki dvoletni javni diskusiji je bil 20. junija 1889 uveden pokojninski sistem, ki ga je predlagal zvezni kancler Otto von Bismarck. V svojem bistvu predvideva solidarnost: delovno aktivni vplačujejo za upokojence, da se jim lahko izplača zaslužena pokojnina. Vendar je prva pravica za upokojitev nastopila pri 70ih letih starosti. Do danes se sistem ni bistveno spremenil in torej temelji na 120 let stari reformi. Pa vendar je danes situacija bistveno drugačna …

Leta 1871 je bila povprečna starost 35 let za moške in 38 za ženske, do leta 1910 se povprečna starost sicer dvigne na 45 oz. 48 let, a ostane bistveno pod določeno starostjo, ki jo je predvideval pokojninski sistem. V dobi uveljavitve pokojninskega sistema, ki velja še danes, so torej zelo redki dočakali zasluženo upokojitev. Danes je povprečna starost okoli 70 let, povprečna upokojitvena starost v EU pa 65 let (v Sloveniji 60 let). Pokojnino se sicer "uživa" okoli 20 let (Slovenija).

Danes mora Nemčija za pokojnine okoli 20 % vplačati iz proračuna (glej graf). Zbranih prispevkov je daleč premalo. Podobna slika je tudi v Sloveniji. Trenutno 1,6 zaposlenega dela za enega upokojenca (leta 1980 je bilo razmerje 3:1), do leta 2041 bo po projekcijah razmerje 1:1. Težava torej ni v reformi ali gospodarski krizi, temveč predvsem v demografskih spremembah.

Pokojninska reforma sicer ne bo prinesla samo višje upokojitvene starosti ampak po mnenju nekaterih (na dolgi rok) gotovo tudi nižje pokojnine. Že je danes vrzel med zadnjo izplačano plačo in prvo pokojnino pri marsikomu prek 40 %. Ko se bo upokojevala moja generacija bo ta vrzel morala biti precej večja. Dodatno varčevanje za mirno starost postaja vedno bolj nujno. Vendar mnogi mislijo, da je dovolj, če varčujejo 30 evrov za pokojnino. To bi ob upoštevanju 4 % inflacije kvečjemu prineslo dodatno pokojnino v višini 80 €. Bi ta znesek pokril mojo pokojninsko vrzel?

Pričakuje se dvig cen plemenitih kovin

Cene plemenitih kovin so se v zadnjem tednu nekoliko dvignile: srebro za 7 %, zlato za skoraj 3 %. Razlog verjetno tiči tudi v izjavi enega izmed priznanih svetovalcev PBOC (People's Bank of China), da ameriške obveznice niso varne na srednji in dolgi rok, zato priporoča Kitajski, da poveča svoje zlate rezerve, kot tudi rezerve srebra.

Kitajska napoveduje novo investicijsko shemo, kjer bo skupno vložila več kot 3.000 milijard ameriških dolarjev v obliki deviznih rezerv, plemenitih kovin in energentov.

Kitajska že nekaj let ne skriva, da si želi povečati zlate rezerve na vsaj 8.000 ton. Ji Xianonan, predsednik nadzornega sveta pri podjetju v državni lasti, je predlagal, da naj Kitajska pospeši svoje zlate rezerve v naslednjih treh do petih letih na 6.000 ton. V obdobju 10-ih let pa naj bi Kitajska imela v lasti 10.000 ton zlata. To pomeni, da bi Kitajska morala kupovati skoraj 40% letne proizvodnje vse do leta 2020.

Članek objavljen v največjih ameriških medijih pa nakazuje, da bi se zlati standard lahko vrnil nazaj v ameriško politiko po več kot 30ih letih. Nekdanji predsedniški kandidat, republikanec, Ron Paul, je očitno uspel prepričati člane republikanske stranke, saj so ustanovili »zlato komisijo«, ki bo postala del uradne politike republikanske stranke. Na konvenciji stranke, ki se začenja danes, bodo pozvali k reviziji monetarne politike Federal Reserve (zvezne banke ZDA) in ustanovitvi komisije, da preuči ponovno vzpostavitev povezave med dolarjem in zlatom. Američani spoznavajo, da 5 let ekstremne denarne politike ne prinaša rezultatov.  

James Turk, mednarodno priznan analitik (videli smo ga tudi že v Sloveniji na Kongresu plemenitih kovin in surovin), je za King World News povedal: »Obe kovini, zlato in srebro, nista imeli drastičnih premikov v zadnjem obdobju, vendar nas dogodki lahko večkrat zavajajo. Počasi se pri zlatu cena odmika od 1.580 $, pri srebru pa od 27 $. Po mojem mnenju sta ti dve ceni zgodovina in jih ne bomo več videli!«