Razmišljajmo o svoji finančni prihodnosti

Bližnji sorodnik se je pred kratkim upokojil. Informativni izračun o višini njegove pokojnine po 40 letih poštenega dela v javni upravi in gospodarskem sektorju ga je soočil s trenutkom resnice. Pokojnina bo znašala 57 % njegove povprečne neto plače. Če upoštevamo še potne stroške, malico in ostale dodatke, bo razlika med zadnjo izplačano plačo in prvo pokojnino realno daleč pod polovico. Oseba, ki je velik del življenja posvetila vzgoji in izobraževanju prihodnjih generacij in bodočih graditeljev slovenske družbe, bo morala tretjino življenja gledati na vsak cent, ki ga bo želela potrošiti! Namesto, da bi razmišljala o potovanjih s svojim zakoncem, o razvajanju vnukov in podobno, za kar med delovno dobo preprosto ni bilo časa.

Kako lahko prihranimo sami

Kaj lahko naredimo sami? Smiselno je samostojno varčevanje, če si to seveda lahko privoščimo. Pogosto lahko sredstva za varčevanje najdemo ob znižanju nepotrebnih stroškov. Te hitro odkrijemo, ko si vsaj 3 mesece redno beležimo vsak izdatek. Na papirju je lažje analizirati, kje so nepotrebni odhodki in bi morda lahko privarčevali kak evro. Privarčujemo lahko tudi, če kupujemo izdelke, ki jih potrebujemo ob akcijah in znižanjih, ki nam jih trgovci ponujajo. Te ni težko odkriti, saj v nabiralnik vsak dan prejmemo kup oglasov. Priporočljivo je seveda, da si zabeležimo po kaj gremo v trgovino in se tega spiska tudi držimo. Se splača! Na tak način lahko preverjeno privarčujemo tudi 50 evrov mesečno ali celo več.

Nenapisano pravilo je, da dajemo od svojega prihodka okoli 10 % vsak mesec na stran. S tem plačamo sebe, svojo prihodnost, kot lastna nagrada za pošteno opravljeno delo. Vzemimo za primer, da varčujemo polovico zneska, ki gre v pokojninsko blagajno od naše plače, torej 120 €. Varčujemo 35 let, redno vsak mesec. Vplačali bi 50.400 €. V tabeli so prikazani različni donosi, ki jih lahko dosegamo pri različnih naložbah. Prihranke bi kot dodatno rento nato porabili v 25 letih.

Letni donos	3 %	6 %	8 %
Pričakovana renta	245 €	316 €	374 €

K izračunom je smiselno dodati nekaj razlage. Varčevanje za pokojnino je dolgoročno. Vsa dolgoročna varčevanja je nujno vlagati v naložbe, ki imajo višje donose kot je realna inflacija. Iz tega razloga tudi najnižji donos prikazan v tabeli ni primeren za dolgoročno varčevanje. Prikazani zneski so torej izračunani v današnji vrednosti evra, brez upoštevanja inflacije.  

Poskrbimo zase

Dejstvo je, da država ne bo poskrbela za finančno samostojnost državljanov. To ji gotovo niti ni v interesu, saj je odvisna od naše nesamostojnosti. Tako tudi ni smiselno gledati pod palec koliko zasluži kdo od prepoznavnih ljudi, pa naj bo to politik, kulturnik ali direktor. Poskrbimo zase! Poskrbimo za svojo finančno neodvisnost sami! Vsekakor je bolje 1 dan v mesecu razmišljati o denarju, o prihrankih, o prihodnosti, kot za denar cel mesec delati.

Največje napake, ki jih naredi varčevalec

Varčujemo zato, da bomo nekaj prihranili in pričakujemo, da nam bo tudi izbrana naložba prinesla določen

dobiček. Pogosto temu ni tako. Naštejmo nekaj najpogostejših razlogov, ki jih navaja avstrijska investicijska banka Partner Bank.

1.       Investiranje brez cilja. Varčujemo brez da bi si postavili konkreten cilj: zakaj varčujemo, koliko želimo privarčevati, do kdaj, ipd. Varčujemo v smislu »kar bo pa bo«. Dobro bi bilo, da najprej pogledamo kaj bomo v življenju sfinancirali z delom svojih rok: več avtomobilov, nepremičnina, šolanje otrok, počitnice, lastno podjetje, pokojnina, ipd. S pravilnim pristopom lahko tudi 20 % in več prihranimo.

2.       Predčasna prekinitev varčevanja. Največja napaka, ki jo kot varčevalec naredim je, da predčasno prekinem varčevanje. Kot primer vzemimo naložbeno življenjsko zavarovanje, ki je sklenjeno za daljše obdobje od 10 let. Veliko ljudi varčevanje prekine veliko prej. S tem največ pridobi zavarovalnica, izgubi pa seveda varčevalec, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov odloči za prekinitev.

3.       Pogosto nehamo varčevati, ker so naši finančni dohodki preobremenjeni. Lahko se nam zniža dohodek, lahko se povišajo izdatki. Zato je finančni načrt in določitev finančnega cilja ključnega pomena preden začnemo varčevati.

4.       Čredni nagon: v naložbo vstopimo, ko je ta že porasla za 30 % ali več. Finančni načrt vsebuje tudi analizo trga. Ob tem se priporočajo naložbe, ki še imajo potencial in niso ravno v fazi ustvarjanja lepih donosov. Lep primer so leta pred 2008, ko je veliko varčevalcev v Sloveniji dobesedno drlo v naložbe, ki so že bile prenapihnjene in delala po 50 ali več odstotkov letno. Posledično so mnogi izgubili tudi do 80 %.

5.       Strah: izstopimo, ko naložba pade za 30 % ali več. Bojimo se, da bi izgubili še več, ter odprodamo naložbe. Morali bi ravnati obratno in naložbo okrepiti, dokupiti. Padec naložbe pomeni »razprodajo« kot jo poznamo pri tekstilu, ko so trgovine polne ob sezonskih razprodajah.

Upam, da se v naštetih razlogih niste prepoznali. Če ste se, pa lahko v prihodnje ravnamo drugače.  

Na borzah se dogaja prava manija

Analitiki nemške centralne banke – Deutsche Bank svarijo, da v tem trenutku ni pravi čas za vstop v delnice.

Delniški trgi so prvič zašli v fazo manije, ko je zlom borze samo še vprašanje krajšega časovnega okvirja. Podjetja so prevrednotena in vlagateljem svetujejo previdnost v prihodnjih mesecih.

Analitiki opozarjajo na razmerje med indeksoma P/E in volatilnosti, ki predstavlja intenzivnost nihanj na delniških trgih. Indeks P/E pa vlagateljem pove, v koliko letih bi se naj njihov vložek povrnil. P/E ameriškega delniškega indeksa S&P 500 danes znaša krepkih 18,9, kar je zelo visoko in neugoden signal za vlagatelje. Razmerje med obema indeksoma, torej P/E in volatilnosti, se ni še nikoli

nahajalo tako visoko. Podobne signale so delniški trgi sporočali v letu 2007, ko so nekateri analitiki že opozarjali na skorajšnji zlom borze.

Vlagatelji mora biti torej previdni in razmisliti o ponovnem izstopu iz delniških trgov (enako smo svetovali v letu 2008). Kdaj se bo korekcija zgodila, je težko napovedati. Zato nasvet, da iz teh trgov izstopamo postopoma, ni odveč. Na drugi strani imamo trge, ki so močno podcenjeni. Na delnicah danes torej koristimo dobičke in s prihranki vstopamo v podcenjene trge, ki nam bodo dobičke prinašali v mesecih, ki sledijo. To bi bila vsekakor modra poteza …

2013 rekordno leto za zlato

n

Kopp online je objavil podatke o porabi zlata v letu 2013. V oklepaju so zapisani podatki glede na leto 2012. Grafiko so izdelali na spletnem portalu siol.net.

• povpraševanje: 3.756 t (+15%)
• npovprečna cena: 1.411 $ (-15%)
• nnakit: 2.209 t (+17%)
• nnaložba: 1.654 t (+28%)
• nindustrija: 405 t (+/-)
• nbanke: 369 t (-32%)
• nponudba: 4.340 (-2%)

Dolg EU se bo početveril

Danes svet s prstom kaže na Grčijo kot enega največjih dolžnikov in uživačev na veliki nogi. Glede na raziskave

nemškega raziskovalnega inštituta »Generacijske pogodbe«, ki sta jo opravila Bernard Raffelhüschen in Stefan Moog, Grčija ni glavni grešni kozel. Raziskovalca poudarjata, da dolgovi, ki so danes prikazani v uradnih statistikah EU, prikazujejo predvsem pretekle in sedanje dolgove. V nobeni statistiki pa niso zajeti dolgovi, ki jih bodo morale države najeti jutri, da bodo lahko odplačale obstoječe dolgove. Kaj je torej z dolgovi, ki se jim ne bo moč izogniti?

Focus money je objavil zgovorno grafiko, ki prikazuje tudi vse tiste dolgove, ki jih bo posamezna država primorana najeti v bližnji prihodnosti. Ob teh podatkih bi postali prvi dolžnici Irska in presenetljivo Luksemburg. Po podatkih raziskovalcev je Luksemburg ena redkih držav, ki še ni izvedla pokojninske reforme. Malo za šalo malo zares, jo sploh potrebuje?

Analizirajmo še malo podatke. Če je danes najbolj zadolžena država Unije Grčija z 157% dolga glede na BDP bo najbolj zadolžena država v prihodnosti imela kar osemkratnik tega dolga. Irska in Luksemburg bi vsaka dolgovala po 1.200% glede na njun prihodek. Po domače: državljan zasluži 1.000 €, država dolguje 12.000 €. Ali sistem sploh lahko to prenese?

Danes znaša povprečen dolg EU 92,6%. Po omenjeni raziskavi bi povprečen dolg (še sedemindvajseterice) znašal kar 373%. Države EU bi v povprečju dolgovale štirikratnik svojega zaslužka. Verjetno je vsakemu jasno, da se bo prej ko slej nekaj zgodilo. Dolg bo potrebno razvrednotiti, kot že toliko krat v zadnjem stoletju. Ne bo prvič … verjetno tudi zadnjič ne.

ZDA bi potrebovale kar 5747 let za poplačilo svojih dolgov

Dolg Združenih držav Amerike znaša 18.126.251.000.000 USD. Podatek, ki sam po sebi ne pove kaj dosti.

Strašljiv pa je izračun, ki pove, da bi potrebovali kar 5747 let, da bi ves dolg vrnili, če bi vsako sekundo natisnili bankovec za 100 dolarjev. Ob tem se seveda ne smejo dodatno zadolžiti. Če ob tem podatku upoštevamo še povprečno dolžino človeškega življenja, bi bilo potrebnih kar 67 človeških življenj, da bi ZDA na tak način vrnile ves dolg.

Naredimo podoben izračun še na največjem gospodarstvu Evrope. Dolg Nemčije znaša 2.132.899.400.000 EUR. Potrebnih pa bi bilo 676 let, da bi vrnili dolg, če bi vsako sekundo natisnili bankovec za 100 EUR. Odplačevanje dolga pa bi preživelo kar 8 generacij.

Nenavadni in zgovorni podatki. Na grafiki opazimo, da znaša skupen dolg ZDA v primerjavi z BDP že 100,8%. ZDA torej porabijo več, kot zaslužijo. Kako je torej sploh mogoče, da država s takšnim dolgom preživi? Odgovor je ravno v naraščajočem dolgu. Z ustvarjanjem svežega kapitala, lahko ZDA (seveda začasno) prikrijejo kako bolna je država v resnici. Trenutno ZDA vsak mesec »natisnejo« 55.000.000.000 USD (55 milijard) svežih dolarjev t.i. QE. Vprašanje seveda je, kako dolgo še? Kaj se bo zgodilo, ko bodo nehali tiskati denar? Ali ga sploh lahko nehajo tiskati? Kaj to pomeni za vrednost valut – tako dolarja, kot evra? In nenazadnje, si sploh še želimo imeti svoje prihranke na dolgi rok hranjene na banki?

Članek si lahko v celoti preberete na tej povezavi.

Tožbe proti glavnim manipulatorjem cen zlata

Pred časom smo na tem mestu poročali, da so na dan prišli dokazi o manipulaciji cen zlata in srebra s strani

centralnih bank. Danes je znano, da so mnoge finančne organizacije, upravljavci premoženja in milijarderji vložili milijardne tožbe proti tem centralnim bankam. Nazadnje sta bili obtoženi centralni bankiBarclays in Deutsche bank.

Po nekaterih podatkih bi morala biti danes cena zlata brez manipulacije nad 2.000 $.

Za primer manipulacije cene kovin vzemimo padec cene zlata lani aprila. Primer smo jo našli na spletnem portalu insajder.si. Aprila je nekdo preko elektronskega trgovalnega sistema izvršil tako veliko prodajno naročilo, da je sprožil razprodajo 100.000 terminskih pogodb ali nekaj manj kot 300 ton »papirnatega« zlata v roku nekaj minut. To je potolklo cene zlata iz 1560 $ na 1338 $ ali nekaj manj kot 15% v zelo kratkem času, kar lahko vidite na dnevnem grafu zlata.

Kot dolgoročni vlagatelji smo lahko pomirjeni saj vemo, da so trenutno nizke cene rezultat manipulacij in nikakor odraz realnega stanja na trgu. Tega se zavedajo predvsem azijski trgi, ki pospešeno kupujejo fizično zlato (npr. Kitajska) in srebro (npr. Indija). Obe kovini sta danes močno podcenjeni. Današnji poceni nakupi se lahko torej kmalu lepo obrestujejo. Seveda svetujemo, da na trg vstopate postopoma in samo z delom premoženja.