Strategija je prava

V petek, 15. maja je zlato prebilo magično mejo 1.000 € za unčo (31,1035 g) zlata. Borzna cena se je ustavila pri 1.002,36 €. Rast cene je povzročilo dvoje: težave v evroobmočju, saj zaradi prekomerne zadolženosti nekaterih članic evro izgublja na vrednosti in povečano povpraševanje po plemenitih kovinah s strani vlagateljev.

V primerjavi z dolarjem je evro od decembra izgubil okoli 18 % vrednosti, v primerjavi s švicarskim frankom celo nekoliko več. Ob tem so seveda izgubljale tudi te valute, saj evro ni nikakršna izjema v tej monetarni politiki. Evro je pač v tem času izgubil nekoliko več. Nizozemska banka ING napoveduje, da bi lahko evro do konca leta padel celo na vrednost 1,15 dolarja (danes 1,24). Agencija Bloomberg pričakuje celo izenačenje dolarja in evra v razmerju 1 : 1.

'Der Spiegel' poroča, da v bistvu ni toliko pomembno kako nizko bo padel evro ampak »enotnost strokovnjakov, da bo evro glede na negotovosti v Evropi ostal še nekaj časa šibak in daljša kriza evra bi lahko imela globalne poslovno-politične posledice«. Avtor članka nadaljuje, da je »nevarnost razvrednotenja denarja zaskrbljujoče porasla«. Evropska centralna banka ne samo črpa svež denar v obtok (750 milijard novo ustvarjenega denarja) ampak tudi odkupuje šibke obveznice zadolženih držav. »S tem, ko izsesava dolgove, vnaša praktično še več denarja v obtok,« ustvarja nove dolgove. »V kombinaciji s počasnejšo gospodarsko rastjo, bi lahko to pognalo inflacijo,« zaključuje članek avtor v nemškem dnevniku.

Zaščita premoženja torej tudi v prihodnje ne bo odveč.

Zgovoren je podatek, da je v istem obdobju (od decembra lani) zlato pridobilo več kot 23 % vrednosti. S tem dejansko potrjuje svoj sloves kot ohranjevalec vrednosti. Sam že več kot 2 leti opozarjam, da pretopimo del premoženja v plemenite kovine zaradi velike nevarnosti razvrednotenja našega premoženja zaradi posledic reševanja finančne krize (nova ekstremna zadolževanja).

Množično povpraševanje narašča tudi po srebru. Pretekli teden so mnoge prodajalne srebra v evropskem območju ostale zaprte. Večja naročila so bila praktično nemogoča. Prvič se je tudi zgodilo, da je neka evropska kovnica uvedla delovni čas na 4 izmene. Cena srebra je v enem mesecu porasla za skoraj 15 %.

Na mestu je vprašanje, če sta zlato in srebro že prevrednotena? Na to si z lahkoto lahko odgovori vsak sam. Kaj se bo zgodilo, ko bodo ukrepi Grčiji popustili ali ko se bo podobna slika odvila v Španiji, na Portugalskem ali Irskem. Nikakor ne smemo pozabiti na ZDA, kjer se kriza tudi še ni končala in se že nekaj časa napovedujejo novi balončki. Sprašujem se tudi, kaj se bo zgodilo, ko se bo zlomila tudi Kitajska, ki je danes gonilo svetovnega gospodarstva? Nikakor pa ne smemo izključiti kratkoročnih korekcij tudi na cenah plemenitih kovin.