Tudi banke lahko propadejo

Po Grčiji je pričakovano na vrsti Irska. Banke so zaradi prevelikih kreditov (predvsem hipotek – nepremičninska kriza), ki jih ne morejo odplačevati, zašle v globoke težave in potrebujejo svež denar. EU tudi bo tudi tokrat »priskočila na pomoč«. Irski dolg bo reševala z novim dolgom, ki ga bomo odplačevali nekje v prihodnosti. V odgovor se irske banke praznijo. Samo v 3 dneh so ljudje iz njih preselili okoli 25 milijard evrov.

Komisar EU za notranji trg Michel Barnier je pred kratkim napovedal: Banke bodo "lahko celo propadale in poskrbeti moramo, da jim bo to dovoljeno," je izjavil in pojasnil, da je preprosto treba dovoliti propad banke, a tako, da se ne poruši celotni finančni sistem ali da bi morali davkoplačevalci plačevati za nastalo škodo.

Banko je torej modro pustiti propasti. Kaj pa naši prihranki? Bodo res na varnem? Slovenija sicer od 1. 1. dalje jamči za 100.000 € vlog za posameznika na posamezni banki. A potrebno je jasno povedati, da država jamči le za nominalni znesek. Nikakor pa ne jamči za razvrednotenje prihrankov zaradi inflacije. Ta bo namreč v prihodnjih letih dosegala tudi dvomestne številke.

Vprašati pa se moramo kaj se bo zgodilo, ko bo v težave zašla naslednja država EU (Španija, Italija, Portugalska, …)? Glej prispevek iz maja 2010 »Zakaj želi zahod pomagati Grčiji?«

Bomo zaščitili naše premoženje ali bomo čakali na trenutek, ko bodo mase ljudi spoznale kako nujna je zaščita z realnimi dobrinami kot so zemljišče, surovine ali najlažje dostopne plemenite kovine? Takrat bo veliko že zamujeno.

Slovenci (množično) varčujemo v bankah

Zasledil sem raziskavo o varčevalnih navadah Slovenk in Slovencev. 14 % vprašanih se je v letošnjem letu odločilo za nakup delnic, 20 % jih varčuje v nepremičnini/ah in 22 % preko življenjskega zavarovanja (skupaj klasično in naložbeno !!!). Meni najbolj zanimiv pa je podatek, da kar 41 % ljudi varčuje v bankah.

Bi rekel, da je za takšno konzervativnost kriva gospodarska kriza, a kot vidimo iz grafa, praktično stanje pred njo ni bilo nič drugačno. V denarju to pomeni, da imamo Slovenci 14,158 milijard (14.158.000.000) evrov naloženih na banki.

Da se Slovenci radi oklepamo neke varnosti, pa čeprav navidezne, priča tudi podatek, da celo 15 % ljudi hrani denar kar doma. Zakaj navidezna varnost? Na banki imamo nek relativno zagotovljen dohodek, ki ga na kapitalskih trgih (delnice, vzajemni skladi) nimamo. Tu lahko zelo hitro izgubimo precej premoženja, če ne varčujemo pravilno.

Nihče pa nam ne pove, da izgubljamo tudi na banki. Sicer počasi, a vztrajno in konstantno. Inflacija preprosto, hočemo ali nočemo naredi svoje. Kar ne vidimo in občutimo, ne boli. Poglejmo primer, kaj se zgodi pri neki povprečni 4 % inflaciji, če bi recimo 1.000 € naložili na banki za 10 let, pri 3 % obrestih. V tem času bi kupna moč denarja padla na 907,90 €. Z drugimi besedami, za isti denar (okrepljen za obresti), ki bi ga po 10ih letih dvignili iz banke, bi v naši priljubljeni trgovini lahko kupili manjšo košarico vsakdanjih dobrin. No, za primerjavo bi se tistemu, ki bi ta čas hranil denar doma, kupna moč 1.000 € zmanjšala na vsega 675,56 €.

Pa je banka res tako varna naložba, kot jo očitno ocenjujemo Slovenci? Pustimo to, da je samo letos v ZDA propadlo že skoraj 150 bank. V teh dneh slišimo, da ima za Grčijo težave z dolgom tudi Irska. Evropska unija že hiti na pomoč (prvi sklop pomoči znaša 90 milijard evrov - novih kreditov). V tem istem času so Irci v samo 3 dneh skupaj dvignili za 25 milijard evrov svojih prihrankov. Očitno ne želijo biti na drvečem vlaku vse bolj razvrednotenih valut. Vprašanje pa je, kaj bomo storili mi?

Pri nas ne zasledim nobenih uradnih ali neuradnih svaril o zaščiti naših prihrankov. Prav zaradi tega, se bojim, bo panika toliko bolj velika, ko bomo tudi Slovenke in Slovenci spoznali, da dolgoročno varčevanje v denarnih naložbah ne pomeni nič drugega, kot veliko razvrednotenje naših prihrankov.

Pazite, da pri svojih odločitvah za naložbe ne boste zavedeni

Moje stranke in redni bralci veste, da sem kot neodvisni premoženjski svetovalec mnenja, da bi danes moral imeti vsak del svojega premoženja (do ene tretjine) v surovinskih naložbah. Nekaj v fizični obliki, nekaj v bolj tveganih delnicah za vsaj naslednjih 7-10 let.

Tudi letos sem se lahko udeležil 5. Kongresa plemenitih kovin in surovin v Eventareni Olympiaparka v glavnem bavarskem mestu München. V dveh dneh se je predstavilo okoli 150 razstavljavcev, na 3 tribunah je spregovorilo okoli 60 predavateljev, okoli 8.000 obiskovalcev pa je vmes iskalo informacije zase in svoje premoženje. Kdor je želel si je o temi naložb v surovine in plemenite kovine lahko nabral toliko gradiva, da ga ne bi mogel prebrati do konca leta, kaj šele obdelati. Sam sem s seboj prinesel revijo s preko 200 članki o omenjenih temah, ki so jo delili kar ob vhodu.

Ker nemški jezik dobro razumem, zelo rad prebiram nemške časopise in revije na spletu. Vsak dan najdem članke, ki argumentirano govorijo o omenjeni temi. Reden bralec si lahko hitro ustvari neko mnenje in prepozna trend v prihodnosti.

Kaj pa pri nas? V Ljubljani se je konec oktobra odvijal kongres plemenitih kovin in surovin s čimer smo sicer stopili ob bok evropski velesili, a informiranost ljudi pri nas je precej šibka, morda celo napačna. V našem časopisju se sicer omenjene teme vedno bolj pogosto pojavljajo, a veliko preredko in veliko preveč pristransko. Naši t.i. finančni strokovnjaki masivno priporočajo investicije v obveznice in bančne depozite in to tudi na srednji in dolgi rok. Med ljudmi se neargumentirano ustvarja vtis o napihnjenosti zlatega balona.

Med tem pa lahko na uradni strani kongresa v Nemčiji preberemo, da gremo v »smer masivno naraščajoče inflacije in na koncu nas po vsej verjetnosti čaka uničenje nekritega papirnatega denarja« in s tem bodo trpele vse oblike denarnih naložb, z obveznicami na čelu. Dalje članek ugotavlja, da »bodo s tem v svetu politične karte na novo premešane – Kitajska in Indija nastopata odločneje in izvajata svojo politiko interesov, ki je do zdaj ni bilo«.

Prispevek zaključujejo: »za nas kot vlagatelje bo tudi v prihodnje, kot v zadnjih 10ih letih pomembno, da za zaščito svojega premoženja ne gremo mimo zlata in srebra«. Katero smer pa bomo izbrali mi s svojim premoženjem? Konzervativnejšo, prepričani v navidezno varnost ali gotovejšo z večjo razpršenostjo premoženja?