Tožbe proti glavnim manipulatorjem cen zlata

Pred časom smo na tem mestu poročali, da so na dan prišli dokazi o manipulaciji cen zlata in srebra s strani

centralnih bank. Danes je znano, da so mnoge finančne organizacije, upravljavci premoženja in milijarderji vložili milijardne tožbe proti tem centralnim bankam. Nazadnje sta bili obtoženi centralni bankiBarclays in Deutsche bank.

Po nekaterih podatkih bi morala biti danes cena zlata brez manipulacije nad 2.000 $.

Za primer manipulacije cene kovin vzemimo padec cene zlata lani aprila. Primer smo jo našli na spletnem portalu insajder.si. Aprila je nekdo preko elektronskega trgovalnega sistema izvršil tako veliko prodajno naročilo, da je sprožil razprodajo 100.000 terminskih pogodb ali nekaj manj kot 300 ton »papirnatega« zlata v roku nekaj minut. To je potolklo cene zlata iz 1560 $ na 1338 $ ali nekaj manj kot 15% v zelo kratkem času, kar lahko vidite na dnevnem grafu zlata.

Kot dolgoročni vlagatelji smo lahko pomirjeni saj vemo, da so trenutno nizke cene rezultat manipulacij in nikakor odraz realnega stanja na trgu. Tega se zavedajo predvsem azijski trgi, ki pospešeno kupujejo fizično zlato (npr. Kitajska) in srebro (npr. Indija). Obe kovini sta danes močno podcenjeni. Današnji poceni nakupi se lahko torej kmalu lepo obrestujejo. Seveda svetujemo, da na trg vstopate postopoma in samo z delom premoženja.

Države jemljejo kjer lahko

Na spletnem portalu Dollar vigilante sem naletel na zalo zanimiv prispevek. Avtor našteva in opisuje 8 dogodkov,

ki so se zgodili od začetka gospodarske krize in so ogrozili prihranke ljudi. Vlade posameznih držav iščejo načine, kako priti do čim več nujno potrebnega denarja. Podobnih »kraj« ali načinov odvzema dela premoženja prebivalcem bo v prihodnje gotovo še precej.

• Irska je marca 2009 »zasegla 4 bilijone iz pokojninskih skladov za rešitev njenih bank«.
• Madžarska je decembra 2010 prebivalce postavila pred odločitev »ali dovolijo zaseg privatno privarčevanih sredstev v pokojninskih skladih ali pa se odpovejo državni pokojnini«.
• Francija je novembra 2010 vzela 33 bilijonov iz pokojninskega sklada za zmanjšanje primanjkljaja.
• Bolgarija je januarja 2011 »prenakazala 60 milijonov iz privatnega v državni pokojninski sklad«.
• Ciper je spomladi 2013 »zasegel do 50% sredstev vlagateljev na bančnih računih«.
• Poljska je jeseni 2013 »naznanila, da bo prenesla privatne pokojninske sklade v državne«.
• Italija je februarja 2014 »predlagala, da se vsi prilivi na banke obdavčijo z 20%.
• O zasegu premoženja svojih 500 milijonov prebivalcev razmišlja tudi Evropska unija. To bi se naj zgodilo v drugi polovici letošnjega leta: komisije predlagajo zakon s katerim bi »mobilizirali več privatnih pokojninskih prihrankov za dolgoročno financiranje«.

Ob hitrem pregledu vseh teh podatkov lahko potegnemo črto: države v glavnem zasegajo prihranke iz pokojninskih skladov in bančne depozite. Kaj ne vse te prihranke štejemo kot najbolj varne?

Delnice umetno napihnjene, druge pa izjemna priložnsot

Svet danes temelji na dolgu. Od leta 2007 se je svetovni dolg podvojil, dolg Slovenije je porasel celo nekoliko bolj.

ZDA morajo po nekaterih podatkih danes plačati več za svoje dolgove, kot zaslužijo s svojim delom. Dolar je valuta, ki praktično nima nobene realne vrednosti več. Pokonci jo drži samo še volja sveta, da dolar še vedno jemljejo kot vodilno valuto. Če bi začeli dolar eden za drugim zavračati, bi ta čez noč postal samo še kup papirja.

Ameriška centralna banka FED vsak mesec prek t.i. QE (Quantitative easing) natisne desetine dolarjev umetnega denarja. Ta denar se potem prenese v realno gospodarstvo in podjetja lahko prikažejo zmanipulirane in popravljene bilance. Kako?

Ameriški delniški indeks 500 največjih podjetij, S&P 500, je marca 2013 dosegel zgodovinsko najvišjo vrednost iz leta 2007. V tem istem času si ameriško gospodarstvo še zdaleč ni opomoglo. Od takrat je se je indeks dvignil še za 20%, ameriško gospodarstvo niti za 2%. Kako so torej lahko delnice dosegale rekordne vrednosti, realno gospodarstvo pa šepa? V The Guardian so zapisali: »da je to gotovo največji delniški balon v moderni zgodovini«. V časniku zapišejo, da so vrednosti delnic lahko na tako visokih nivojih predvsem po zaslugi sproščanja denarja (quantitative easing) in ne zaradi moči močno opešane realne ekonomije. To so opazili tudi svetovni naložbeni guruji, kot je Warren Buffet, in že začeli prodajati delnice. Analitiki pričakujejo korekcijo ameriških borznih indeksov še letos ali najkasneje do sredine prihodnjega leta.

Več si lahko preberete na povezavi: http://www.theguardian.com/commentisfree/2014/feb/24/recovery-bubble-crash-uk-us-investors.

Seveda pa niso vse delnice precenjene. Na diametralno nasprotni strani se nahajajo delnice surovinskih delnic. Analitiki jih že nekaj časa ocenjujejo kot življenjsko naložbeno priložnost. V naslednjih letih lahko prinesejo tudi za več 100% donosa. A tako kot na trgih plemenitih kovin, se tudi v tem sektorju lahko dogajajo manipulacije. Naložba je primerna za del našega premoženja.