Se je treba pripraviti na inflacijo?
Finančni trgi, 03. junij 2010; http://www.financnitrgi.com/razno/1016-se-je-treba-pripraviti-na-inflacijo.html
Ob reševanju grške krize je mogoče vse pogosteje slišati, da članicam evroobmočja, torej tudi Sloveniji, kmalu grozi inflacija, ker mora Evropska centralna banka (ECB) tiskati dodaten denar. Spiegel je v svoji spletni izdaji članek o grški reševalni akciji naslovil z Dobrodošli v inflacijski uniji. Državljani so se že začeli spraševati, če je njihov denar še varen. Sistem je dejansko podoben, kot se ga pomnimo iz nekdanje SFRJ, tudi zvezna centralna banka v Beogradu je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pognala tiskarno denarja in dobili smo hiperinflacijo.
...
Pri reševanju Grčije in drugih problematičnih držav gre predvsem za vprašanje vloge Evrope v svetu, za njeno politično vlogo. Pa seveda tudi za reševanje dolarja. Odkar je lani v jeseni izbruhnil problem Grčije, je čez noč izginilo vprašanje, ali je dolar še lahko rezervna svetovna valuta, glede na prezadolženost ZDA. Namesto tečaja dolarja zdaj pada tečaj evra, njegov glavni konkurent. Dolar je kot problematično valuto nadomestil evro. Ne gre pozabiti, da je sedež finančne industrije, ki je sprožila grško krizo, na Wall Streetu v New Yorku, da imajo bonitetne agencije, ki ocenjujejo kreditno sposobnost držav, prav tako sedež v ZDA.
Evroobmočje: Nimamo veliko izbire - zagnati paniko sedaj, ali pa pozneje
Radio Ognjišče, 25. maj 2010; http://radio.ognjisce.si/sl/106/komentarji/1631/
Eden izmed kriterijev Evropske unije je, da javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati 3 odstotke BDP. Grčija je celo v svojih najboljših letih imela veliko večjo finančno luknjo kot omenjeni kriterij, pa vendar je nihče ni resno opozarjal na to. Številne druge države pa so se znašle v podobnih razmerah, ko je prišlo do padca svetovnega gospodarstva. Grčija zato verjetno pomeni le začetek ekonomskega potresa, saj ima še več drugih držav bolehne javne finance, za katere pa upajo, da bodo morda ostale skrite v senci Grčije. Toda, kako dolgo? Države, ki so same zadolžene do vratu, rešujejo katastrofalno zadolženo Grčijo. Ali je sploh realno pričakovati, da bodo države, ki so same nezmožne odplačati dolgove, preprečile bankrot druge države? Ali bomo po Islandiji, Irski, Latviji in Grčiji priča domino efektu, ki se bo nadaljeval s Portugalsko, Španijo in morda Italijo?
...
Izbira: zagnati paniko sedaj, ali pa pozneje
In kaj povedati za sklep? Morda se sliši pesimistično, vendar se zdi, kot da nimamo veliko izbire: ali zagnati paniko sedaj, ali pa pozneje. In kot pravi kolumnist Timothy Garton Ash, se bomo morda čez deset let smejali evropesimizmu iz leta 2010, vendar le, če se bo Evropa zbudila. Evropejci še nikoli nismo imeli tako dobrega standarda kot do nedavnega, vendar pa se ne zavedamo, kako temeljito bo treba spremeniti stvari, da bo standard ostal enak. Potrebovali bi novega Winstona Churchilla, da bi to pojasnil Evropejcem.
Kakšne so posledice zahteve po višjih pokojninah?
Finančni trgi; 03. maj 2010
Zahteva niti ni tako nevarna, kot je nevarno to, da se s tem srečujemo v času, ko pokojnine težko vzdržujemo na zdajšnji ravni. Vsako leto je namreč za to potrebnih dodatnih 200 tisoč evrov. Podatki kažejo, da državljani letno prispevamo v pokojninsko blagajno kar 26,5 odstotka oziroma 1,3 milijarde evrov ali 650 evrov dodatnih proračunskih sredstev na državljana, ki so odrejena s posebnim zakonom in jih pri pokojnini nihče ne more uveljaviti.
Kitajska svoje denarne rezerve iz dolarjev „topi“ v industrijske surovine
Poslovni dnevnik; 17.04.2009; Tekst: Daily Telegraph
Kitajski državni sklad svoje prihranke v tujini iz obveznic ameriške zakladnice v zadnjem času porablja za nakup bakra in ostalih industrijskih surovin. Azijska velesila naj bi si delala ogromne zaloge, ki so nekajkrat večje, kot so potrebe v proizvodnji.
Vodja tajvanskega podjetja TMT Nobu Su, ki surovine prevaža na Kitajsko, je dejal, da se Peking kar najhitreje želi znebiti odvisnosti od dolarja. „Kitajska se je zbudila. Zahod se je z nenehnim tiskanjem denarja znašel v črni luknji. Kitajska kupuje surovine, ker je to veliko boljši način, kako zapraviti 1,5 trilijon evrov rezerv,“ je izjavil Su.
„Naslednja industrijska revolucija bo v znamenju hibridnih avtomobilov, za proizvodnjo katerih pa je potreben baker. Tako je očitno, da Kitajska na subtilen način kopiči zalogo za trideset do štirideset držav,“ je še dodal Su.
Kitajski državni sklad pa poleg bakra nakupuje tudi aluminij, cink, nikelj in bolj redke kovine, kot so titan, indij (tankoslojna tehnologija), rodij (avtomobilski katalizatorji) in prazeodim.
Delnice držav BRIC dražje kot delnice iz razvitega sveta
Finance, 22. 3. 2010, Jure Ugovšek
Poznavalci svarijo pred popravkom na razvijajočih se trgih, dolgoročno še vedno verjamejo vanje
Poznavalci opozarjajo, da delnice hitro rastočih gospodarstev kažejo znamenja pregretosti in da je prihodnja rast dobičkov že vračunana v ceno. Vseeno pa dolgoročno verjamejo v te vrednostne papirje, saj pričakujejo veliko rast dobičkov družb in gospodarske dejavnosti v Braziliji, Indiji in Kitajski.
Skladi, ki vlagajo sredstva v delnice hitro rastočih trgov, so v zadnjem letnem obdobju privabili 86,6 milijarde dolarjev prihrankov vlagateljev, kažejo podatki raziskovalne družbe EPFR Global. To je največji pritok sredstev v sklade hitro rastočih trgov v zadnjih 14 letih, odkar analitiki družbe spremljajo podatke. Delniški indeks MSCI Emerging Markets je po letošnjem vrhu, doseženem 11. januarja, izgubil dva odstotka vrednosti. V zadnjih 12 mesecih sicer prikazuje rast zavidljivih 80 odstotkov. Po tej rasti je razmerje med ceno delnic v njegovi sestavi in dobičkom na delnico poskočilo na rekordno vrednost 17. Po pričakovanih dobičkih na delnico pa delnice razvijajočih se trgov kotirajo pri vrednosti kazalca P/E 13,1, kar je pod povprečjem družb v globalnem delniškem indeksu MSCI World, ki je 15,1.
Trgi v razvoju zaostajajo za ZDA
Delnice trgov v razvoju letos zaostajajo za rastjo razvitih trgov. MSCI Emerging Markets je tako letos pridobil dva odstotka, kar je za odstotno točko manj od globalnega indeksa MSCI World, še več pa zaostaja za širšim ameriškim delniškim indeksom S & P 500, ki dosega 4,5-odstotno rast. Med hitro rastočimi državami BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) najbolje kaže ruskemu delniškemu trgu, ki prikazuje petodstotno rast. Brazilija sledi z rastjo za poltretji odstotek, indijski delniški indeks Sensex pa s skromno 0,1-odstotno rastjo. Kitajski Shanghai Composite je do konca prve polovice marca izgubil približno sedem odstotkov.
Rast že vračunana v tečaje?
Po mnenju Johna Bennetta iz Gartmore Group je obdobje velike rasti delnic hitro rastočih gospodarstev preteklost. Ni dobro kupovati zaradi pričakovane velike rasti, ko je ta že vračunana v tečaje, je za Bloomberg povedal Bennett.
Prvi mož Emerging Markets Managementa Antoine van Agtmael meni, da borze hitro rastočih trgov pred nadaljevanjem rasti potrebujejo oddih. Van Agtmael, ki je leta 1981 prvi uporabil besedno zvezo hitro razvijajoči se trgi (emerging markets), pravi, da letos na teh trgih ne bo takšne panike kot leta 2008, prav tako ne moremo pričakovati lanskih donosov.
Popravki naj ne bi trajali dolgo
Podobnega mnenja je tudi Bob Doll, ki je za poslovnoinformacijsko agencijo Bloomberg napovedal popravke navzdol, a ti naj ne bi trajali dolgo. Dobra stran teh delnic so pričakovana velika rast hitro rastočih gospodarstev, pričakovana rast dobičkov in razmeroma majhna zadolženost.
Po njegovih napovedih bo ta v državah v razvoju letos okoli 40 odstotkov BDP, medtem ko v nekaterih razvitih državah presega 100 odstotkov (za primerjavo, slovenski dolg bo po napovedih ekonomistov okoli 40 odstotkov BDP). Rast dobičkov družb, ki sestavljajo indeks MSCI Emerging Markets, naj bi znašala okoli 29 odstotkov, kar je devet odstotnih točk več od povprečne napovedi analitikov za delnice v sestavi MSCI World.
Pregreti trgi?
Delnice pomembnejših družb hitro rastočih držav v povprečju kotirajo pri 2,17-kratniku knjigovodske vrednosti. To je 15 odstotkov več kot delnice, uvrščene v globalni delniški indeks MSCI World. Podatek govori v prid tezi, da so se delniški trgi hitro rastočih držav v zadnji rasti pregreli. Razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo delnic trgov v razvoju je v zadnjih 15 letih v povprečju za dobro tretjino zaostajalo za kazalnikom P/B delnic razvitih trgov, kažejo podatki Bloomberga.
Leta 2012 nov finančni potres
http://www.financnitrgi.com/, 15. 3. 2010
Ugledni časnik New York Times (NYT) je svojo trditev razložil z dejstvom, da se leta 2012 začne triletno obdobje, v katerem bodo zapadle tvegane obveznice podjetij, ki imajo oceno BB ali še nižjo, v skupni vrednosti 512 milijard evrov.
Zelo veliko podjetij nujno potrebuje svež denar, zato obstaja visoka stopnja tveganja, da bo to povečano povpraševanje po denarju preobremenilo kreditne trge. Posledica tega bo veliko povečanje števila plačilno nesposobnih podjetij, je še posvaril NYT.
V nevarnosti tudi posamezne države
Ta težava pa se ne nanaša samo na podjetja s slabo kreditno oceno, so zapisali pri omenjenem časniku in dodali, da bi refinanciranje dolgov lahko ogrozilo tudi vlade posameznih držav, so zapisali pri srbskem Mondu.
Tako se bo morala ameriška vlada leta 2012 zadolžiti v višini 1,5 trilijona evrov, da bo lahko premostila načrtovani proračunski primanjkljaj in hkrati refinancirala obstoječi dolg.
Moody's opozoril ZDA in Veliko Britanijo
Zaradi strahu od naraščanja zadolževanja je bonitetna hiša Moody's opozorila ZDA, Veliko Britanijo in druge zahodne države s kreditno oceno AAA, da lahko v prihodnosti pride do spremembe te ocene.
NYT je opozoril, da o tej apokaliptični viziji ne razmišljajo samo večni pesimisti in preroki svetovnega propada.
Tako so tudi v Moody'su, ki sicer slovi po umirjenih sporočilih za javnost, opozorili na alarmantno stanje. "Če podjetja ne bodo rešila tega problema, leta 2012 grozi sprožitev plazu," je dejal analitik omenjene bonitetne hiše Kevin Cassidy.
Potrošniki izgubljajo pravice?
STA/T.C., 15. 03. 2010
Na Zvezi potrošnikov Slovenije ob današnjem svetovnem dnevu varstva potrošnikov opozarjajo na finančno izključevanje, ki se v Sloveniji sicer šele začenja.
Predsednica ZPS Breda Kutin je ocenila, da potrošniki denar dobijo, ko ga ne potrebujejo, zelo težko pa do njega pridejo, ko ga potrebujejo.
Padle so vrednosti nepremičnin, marsikdo je izgubil službo, posojila, ki so bila najeta za odplačevanje nepremičnin, pa so postala neznosno breme. To je po oceni ZPS eden velikih problemov finančne krize.
Na zvezi še pravijo, da je povsem normalno v žepu imeti mobilni telefon, saj ga ima že 1,7 milijarde ljudi, a hkrati nimajo lastnega bančnega računa, tako da ti ljudje ne morejo priti do posojil. Podoben problem je v Indiji, kjer 73 odstotkov od 89 milijonov kmečkih gospodinjstev nima dostopa do nobenih kreditnih virov.
Imate pravice, izkoristite jih!
Slovenija ima po mnenju Kutinove dobro reguliran trg, evropski predpisi določajo, kaj je zavajajoče oglaševanje. Če potrošnik sklepa različne oblike dolgoročnega varčevanja, mu zraven priložijo letake, na katerih bo prikazano, kako bo vloga naraščala, ko pa bo pogledal, kaj dejansko dobi, zna biti presenečen, pojasnjujejo na ZPS.
Ob začetku finančne krize se je po navedbah Kutinove govorilo, da so bili za njo najprej krivi potrošniki, ki da so z neprevidnim in neodgovornim najemanjem kreditov povzročili finančni balon, pozneje pa so bili spet tarča kritik, da ne trošijo dovolj in da brez ustrezne porabe ni možen vnovičen zagon gospodarstva.
Dejstva so po njenem mnenju drugačna, saj si potrošniki ne bi mogli sposoditi preveč, če jim ne bi nekdo neodgovorno posojal preveč denarja. Kot je ocenila Kutinova, se ravnanje finančnih ponudnikov vrača v ravnanje pred krizo, vlade so po njenem v reševanje finančnih institucij vložile velike količine denarja, ki pa ni bil zadosti uporabljen za blažitev oškodovanja potrošnikov.
Finančni trgi, 03. junij 2010; http://www.financnitrgi.com/razno/1016-se-je-treba-pripraviti-na-inflacijo.html
Ob reševanju grške krize je mogoče vse pogosteje slišati, da članicam evroobmočja, torej tudi Sloveniji, kmalu grozi inflacija, ker mora Evropska centralna banka (ECB) tiskati dodaten denar. Spiegel je v svoji spletni izdaji članek o grški reševalni akciji naslovil z Dobrodošli v inflacijski uniji. Državljani so se že začeli spraševati, če je njihov denar še varen. Sistem je dejansko podoben, kot se ga pomnimo iz nekdanje SFRJ, tudi zvezna centralna banka v Beogradu je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pognala tiskarno denarja in dobili smo hiperinflacijo.
...
Pri reševanju Grčije in drugih problematičnih držav gre predvsem za vprašanje vloge Evrope v svetu, za njeno politično vlogo. Pa seveda tudi za reševanje dolarja. Odkar je lani v jeseni izbruhnil problem Grčije, je čez noč izginilo vprašanje, ali je dolar še lahko rezervna svetovna valuta, glede na prezadolženost ZDA. Namesto tečaja dolarja zdaj pada tečaj evra, njegov glavni konkurent. Dolar je kot problematično valuto nadomestil evro. Ne gre pozabiti, da je sedež finančne industrije, ki je sprožila grško krizo, na Wall Streetu v New Yorku, da imajo bonitetne agencije, ki ocenjujejo kreditno sposobnost držav, prav tako sedež v ZDA.
Evroobmočje: Nimamo veliko izbire - zagnati paniko sedaj, ali pa pozneje
Radio Ognjišče, 25. maj 2010; http://radio.ognjisce.si/sl/106/komentarji/1631/
Eden izmed kriterijev Evropske unije je, da javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati 3 odstotke BDP. Grčija je celo v svojih najboljših letih imela veliko večjo finančno luknjo kot omenjeni kriterij, pa vendar je nihče ni resno opozarjal na to. Številne druge države pa so se znašle v podobnih razmerah, ko je prišlo do padca svetovnega gospodarstva. Grčija zato verjetno pomeni le začetek ekonomskega potresa, saj ima še več drugih držav bolehne javne finance, za katere pa upajo, da bodo morda ostale skrite v senci Grčije. Toda, kako dolgo? Države, ki so same zadolžene do vratu, rešujejo katastrofalno zadolženo Grčijo. Ali je sploh realno pričakovati, da bodo države, ki so same nezmožne odplačati dolgove, preprečile bankrot druge države? Ali bomo po Islandiji, Irski, Latviji in Grčiji priča domino efektu, ki se bo nadaljeval s Portugalsko, Španijo in morda Italijo?
...
Izbira: zagnati paniko sedaj, ali pa pozneje
In kaj povedati za sklep? Morda se sliši pesimistično, vendar se zdi, kot da nimamo veliko izbire: ali zagnati paniko sedaj, ali pa pozneje. In kot pravi kolumnist Timothy Garton Ash, se bomo morda čez deset let smejali evropesimizmu iz leta 2010, vendar le, če se bo Evropa zbudila. Evropejci še nikoli nismo imeli tako dobrega standarda kot do nedavnega, vendar pa se ne zavedamo, kako temeljito bo treba spremeniti stvari, da bo standard ostal enak. Potrebovali bi novega Winstona Churchilla, da bi to pojasnil Evropejcem.
Kakšne so posledice zahteve po višjih pokojninah?
Finančni trgi; 03. maj 2010
Zahteva niti ni tako nevarna, kot je nevarno to, da se s tem srečujemo v času, ko pokojnine težko vzdržujemo na zdajšnji ravni. Vsako leto je namreč za to potrebnih dodatnih 200 tisoč evrov. Podatki kažejo, da državljani letno prispevamo v pokojninsko blagajno kar 26,5 odstotka oziroma 1,3 milijarde evrov ali 650 evrov dodatnih proračunskih sredstev na državljana, ki so odrejena s posebnim zakonom in jih pri pokojnini nihče ne more uveljaviti.
Kitajska svoje denarne rezerve iz dolarjev „topi“ v industrijske surovine
Poslovni dnevnik; 17.04.2009; Tekst: Daily Telegraph
Kitajski državni sklad svoje prihranke v tujini iz obveznic ameriške zakladnice v zadnjem času porablja za nakup bakra in ostalih industrijskih surovin. Azijska velesila naj bi si delala ogromne zaloge, ki so nekajkrat večje, kot so potrebe v proizvodnji.
Vodja tajvanskega podjetja TMT Nobu Su, ki surovine prevaža na Kitajsko, je dejal, da se Peking kar najhitreje želi znebiti odvisnosti od dolarja. „Kitajska se je zbudila. Zahod se je z nenehnim tiskanjem denarja znašel v črni luknji. Kitajska kupuje surovine, ker je to veliko boljši način, kako zapraviti 1,5 trilijon evrov rezerv,“ je izjavil Su.„Naslednja industrijska revolucija bo v znamenju hibridnih avtomobilov, za proizvodnjo katerih pa je potreben baker. Tako je očitno, da Kitajska na subtilen način kopiči zalogo za trideset do štirideset držav,“ je še dodal Su.
Kitajski državni sklad pa poleg bakra nakupuje tudi aluminij, cink, nikelj in bolj redke kovine, kot so titan, indij (tankoslojna tehnologija), rodij (avtomobilski katalizatorji) in prazeodim.
Delnice držav BRIC dražje kot delnice iz razvitega sveta
Finance, 22. 3. 2010, Jure Ugovšek
Poznavalci svarijo pred popravkom na razvijajočih se trgih, dolgoročno še vedno verjamejo vanje
Poznavalci opozarjajo, da delnice hitro rastočih gospodarstev kažejo znamenja pregretosti in da je prihodnja rast dobičkov že vračunana v ceno. Vseeno pa dolgoročno verjamejo v te vrednostne papirje, saj pričakujejo veliko rast dobičkov družb in gospodarske dejavnosti v Braziliji, Indiji in Kitajski.Skladi, ki vlagajo sredstva v delnice hitro rastočih trgov, so v zadnjem letnem obdobju privabili 86,6 milijarde dolarjev prihrankov vlagateljev, kažejo podatki raziskovalne družbe EPFR Global. To je največji pritok sredstev v sklade hitro rastočih trgov v zadnjih 14 letih, odkar analitiki družbe spremljajo podatke. Delniški indeks MSCI Emerging Markets je po letošnjem vrhu, doseženem 11. januarja, izgubil dva odstotka vrednosti. V zadnjih 12 mesecih sicer prikazuje rast zavidljivih 80 odstotkov. Po tej rasti je razmerje med ceno delnic v njegovi sestavi in dobičkom na delnico poskočilo na rekordno vrednost 17. Po pričakovanih dobičkih na delnico pa delnice razvijajočih se trgov kotirajo pri vrednosti kazalca P/E 13,1, kar je pod povprečjem družb v globalnem delniškem indeksu MSCI World, ki je 15,1.
Trgi v razvoju zaostajajo za ZDA
Delnice trgov v razvoju letos zaostajajo za rastjo razvitih trgov. MSCI Emerging Markets je tako letos pridobil dva odstotka, kar je za odstotno točko manj od globalnega indeksa MSCI World, še več pa zaostaja za širšim ameriškim delniškim indeksom S & P 500, ki dosega 4,5-odstotno rast. Med hitro rastočimi državami BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) najbolje kaže ruskemu delniškemu trgu, ki prikazuje petodstotno rast. Brazilija sledi z rastjo za poltretji odstotek, indijski delniški indeks Sensex pa s skromno 0,1-odstotno rastjo. Kitajski Shanghai Composite je do konca prve polovice marca izgubil približno sedem odstotkov.
Rast že vračunana v tečaje?
Po mnenju Johna Bennetta iz Gartmore Group je obdobje velike rasti delnic hitro rastočih gospodarstev preteklost. Ni dobro kupovati zaradi pričakovane velike rasti, ko je ta že vračunana v tečaje, je za Bloomberg povedal Bennett.
Prvi mož Emerging Markets Managementa Antoine van Agtmael meni, da borze hitro rastočih trgov pred nadaljevanjem rasti potrebujejo oddih. Van Agtmael, ki je leta 1981 prvi uporabil besedno zvezo hitro razvijajoči se trgi (emerging markets), pravi, da letos na teh trgih ne bo takšne panike kot leta 2008, prav tako ne moremo pričakovati lanskih donosov.
Popravki naj ne bi trajali dolgo
Podobnega mnenja je tudi Bob Doll, ki je za poslovnoinformacijsko agencijo Bloomberg napovedal popravke navzdol, a ti naj ne bi trajali dolgo. Dobra stran teh delnic so pričakovana velika rast hitro rastočih gospodarstev, pričakovana rast dobičkov in razmeroma majhna zadolženost.
Po njegovih napovedih bo ta v državah v razvoju letos okoli 40 odstotkov BDP, medtem ko v nekaterih razvitih državah presega 100 odstotkov (za primerjavo, slovenski dolg bo po napovedih ekonomistov okoli 40 odstotkov BDP). Rast dobičkov družb, ki sestavljajo indeks MSCI Emerging Markets, naj bi znašala okoli 29 odstotkov, kar je devet odstotnih točk več od povprečne napovedi analitikov za delnice v sestavi MSCI World.
Pregreti trgi?
Delnice pomembnejših družb hitro rastočih držav v povprečju kotirajo pri 2,17-kratniku knjigovodske vrednosti. To je 15 odstotkov več kot delnice, uvrščene v globalni delniški indeks MSCI World. Podatek govori v prid tezi, da so se delniški trgi hitro rastočih držav v zadnji rasti pregreli. Razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo delnic trgov v razvoju je v zadnjih 15 letih v povprečju za dobro tretjino zaostajalo za kazalnikom P/B delnic razvitih trgov, kažejo podatki Bloomberga.
Leta 2012 nov finančni potres
http://www.financnitrgi.com/, 15. 3. 2010
Ugledni časnik New York Times (NYT) je svojo trditev razložil z dejstvom, da se leta 2012 začne triletno obdobje, v katerem bodo zapadle tvegane obveznice podjetij, ki imajo oceno BB ali še nižjo, v skupni vrednosti 512 milijard evrov.
Zelo veliko podjetij nujno potrebuje svež denar, zato obstaja visoka stopnja tveganja, da bo to povečano povpraševanje po denarju preobremenilo kreditne trge. Posledica tega bo veliko povečanje števila plačilno nesposobnih podjetij, je še posvaril NYT.
V nevarnosti tudi posamezne države
Ta težava pa se ne nanaša samo na podjetja s slabo kreditno oceno, so zapisali pri omenjenem časniku in dodali, da bi refinanciranje dolgov lahko ogrozilo tudi vlade posameznih držav, so zapisali pri srbskem Mondu.
Tako se bo morala ameriška vlada leta 2012 zadolžiti v višini 1,5 trilijona evrov, da bo lahko premostila načrtovani proračunski primanjkljaj in hkrati refinancirala obstoječi dolg.
Moody's opozoril ZDA in Veliko Britanijo
Zaradi strahu od naraščanja zadolževanja je bonitetna hiša Moody's opozorila ZDA, Veliko Britanijo in druge zahodne države s kreditno oceno AAA, da lahko v prihodnosti pride do spremembe te ocene.
NYT je opozoril, da o tej apokaliptični viziji ne razmišljajo samo večni pesimisti in preroki svetovnega propada.
Tako so tudi v Moody'su, ki sicer slovi po umirjenih sporočilih za javnost, opozorili na alarmantno stanje. "Če podjetja ne bodo rešila tega problema, leta 2012 grozi sprožitev plazu," je dejal analitik omenjene bonitetne hiše Kevin Cassidy.
Potrošniki izgubljajo pravice?
STA/T.C., 15. 03. 2010
Na Zvezi potrošnikov Slovenije ob današnjem svetovnem dnevu varstva potrošnikov opozarjajo na finančno izključevanje, ki se v Sloveniji sicer šele začenja.
Predsednica ZPS Breda Kutin je ocenila, da potrošniki denar dobijo, ko ga ne potrebujejo, zelo težko pa do njega pridejo, ko ga potrebujejo.
Padle so vrednosti nepremičnin, marsikdo je izgubil službo, posojila, ki so bila najeta za odplačevanje nepremičnin, pa so postala neznosno breme. To je po oceni ZPS eden velikih problemov finančne krize.
Na zvezi še pravijo, da je povsem normalno v žepu imeti mobilni telefon, saj ga ima že 1,7 milijarde ljudi, a hkrati nimajo lastnega bančnega računa, tako da ti ljudje ne morejo priti do posojil. Podoben problem je v Indiji, kjer 73 odstotkov od 89 milijonov kmečkih gospodinjstev nima dostopa do nobenih kreditnih virov.
Imate pravice, izkoristite jih!
Slovenija ima po mnenju Kutinove dobro reguliran trg, evropski predpisi določajo, kaj je zavajajoče oglaševanje. Če potrošnik sklepa različne oblike dolgoročnega varčevanja, mu zraven priložijo letake, na katerih bo prikazano, kako bo vloga naraščala, ko pa bo pogledal, kaj dejansko dobi, zna biti presenečen, pojasnjujejo na ZPS.
Ob začetku finančne krize se je po navedbah Kutinove govorilo, da so bili za njo najprej krivi potrošniki, ki da so z neprevidnim in neodgovornim najemanjem kreditov povzročili finančni balon, pozneje pa so bili spet tarča kritik, da ne trošijo dovolj in da brez ustrezne porabe ni možen vnovičen zagon gospodarstva.
Dejstva so po njenem mnenju drugačna, saj si potrošniki ne bi mogli sposoditi preveč, če jim ne bi nekdo neodgovorno posojal preveč denarja. Kot je ocenila Kutinova, se ravnanje finančnih ponudnikov vrača v ravnanje pred krizo, vlade so po njenem v reševanje finančnih institucij vložile velike količine denarja, ki pa ni bil zadosti uporabljen za blažitev oškodovanja potrošnikov.
ZPS poleg neodgovornega kreditiranja in finančnega izključevanja opozarja še na sporne tržne prakse in nepoštena pogodbena določila, drago zaračunavanje finančnih storitev in slabo ter praviloma zavajajoče svetovanje pri sklepanju pogodb. Opozarjajo še na finančno izobraževanje, ki mora biti neodvisno od finančnih institucij.
Varljiva statistika cen nepremičnin
Žurnal 24: 10.03.2010, Andreja Basle: http://www.zurnal24.si/gospodarstvo/varljiva-statistika-cen-nepremicnin-163055
"Na nepremičninskem trgu se še naprej dogaja cenovna diferenciacija. Prodajajo se boljše nepremičnine, slabše pa ostajajo neprodane," pravi Aleš Perovšek z Geodetske uprave RS (Gurs), kjer v teh dneh pospešeno končujejo pripravo poročila o trgu nepremičnin za lani.
Večji upad cen
V Ljubljani je povprečna cena kvadratnega metra prodane nepremičnine (ki je bila zabeležena v Gursovo bazo) v zadnjem letu iz 2.641 padla na 2.466 evrov, v Mariboru pa iz 1.331 na 1.228 evrov.
"Pri nepremičninah – kolikor se trudimo – merimo hruške in jabolka.
Če ponazorim: pred krizo so se stanovanja s pogledom na sever prodajala za 90 enot denarja, stanovanja s pogledom na jug za 110 enot, povprečna cena pa je bila 100 enot. Zdaj se prodajajo le še stanovanja s pogledom na jug po ceni 100 enot," pravi Andreja Cirman z ekonomske fakultete.
ŠTEVILKE:
7 odstotkov je v Ljubljani padla cena kvadratnega metra stanovanja lani.
8 odstotkov je padla cena kvadratnega metra stanovanja v Mariboru.
Inflacija uničuje demokracijo
Der Spiegel: 2. 3. 2010, Henrik Müller: http://www.spiegel.de/wirtschaft/soziales/0,1518,681172,00.html
»Obdobje stabilnih valut se približuje koncu. Ekonomisti po celem svetu zahtevajo višje inflacijske stopnje, da bi se s tem gospodinjstva neopazno rešila dolgov. Politika poceni denarja ni lahka pot: naraščajoče cene so nič druega kot hladnokrvna razlastitev. ... Kar zdaj doživljamo je odvrnitev od paradigme stabilnega denarja.«
V članku lahko beremo, da je do zdaj bilo normalno, da so cene narasle 1,5 – 3 % na leto. Ta meja pa se v duhu zadolževanja držav za reševanje finančne krize počasi, a gotovo dviguje. Mednarodni denarni sklad (IMF) govori o 4 % inflaciji, drugi ekonomisti o 5 %, porfesor na univerzi Harward in bivši gospodarski minister ZDA, pa govori o 6 % letni inflaciji.
.bmp)
Bo vlada subvencionirala električne avte?
Finance: 25. 2. 2010, Miloš Milač
»Distributerji avtomobilov pričakuijejo pomoč vlade pri uvajanju električnih avtomobilov na naš trg, na zahodu vlade kupcem ponujajo subvencije do osem tisoč evrov.
Sekcija ADS je letos začela projekt električna vozila, ki se po naših cestah v večjem številu lahko vozijo že prihodnje leto. Prej pa je treba še marsikaj postoriti, denimo zgraditi zadostno infrastrukturo polnilnic za električne avtomobile, izšolati pooblaščene prodajalce in serviserje in še kaj.
V drugih državah, denimo Španija, Nemčija, Francija, Portugalska, Italija in Nizozemska pri uvajanju že aktivno delajo. Francija in Portugalska kupcem pri nakupu električnega vozila ponujata pet, Nizozemska celo osem tisoč evrov.«
Komentar: Očiten postaja trend po iskanju alternativnih virov energije. Najmočnejši aduti trenutno so sončna energija, veterna energija, moč morskih valov in plimovanja, itd. Pred meseci so na dan prišle tudi informacije, da bo EU 15 % električne energije prejemala iz Afrike. V Sahari bodo zgradili elektrarno, ki bo proizvajala 100 GW energije. Projekt bi naj bil vreden okoli 400 milijard evrov. Alternativni viri energije so gotovo tudi ena od perspektivnih možnosti za naša vlaganja, ki je v prihodnjih letih ne smemo zanemariti.
Commerzbank ima 4,5 milijarde evrov izgube
Finance: 23. 2. 2010, Rok Pikon, STA
»Druga največja nemška banka Commerzbank je imela lani 4,5 milijarde evrov izgube. Vzrok za tako visoko izgubo je prevzem propadle Dresdner banke, ki jih je stal 1,9 milijarde evrov.
Sicer je kriza tudi Commerzbank tako prizadela, da jo je morala reševati država, ki ima zdaj četrtinski delež. Predsednik uprave Martin Blessing je obljubil izboljšanje v tem letu, poroča FT. ... V banki opozarjajo, da bodo letos pozitivno poslovali le v primeru, če bo gospodarstvo trdno okrevalo in bo na finančnih trgih prevladalo pozitivno razpoloženje.«
Komentar: Govorimo o DRUGI NAJVEČJI NEMŠKI BANKI, ki jo tudi mora reševati država - seveda na plečih davkoplačevalcev. Vedno bolj očitno je, da finančno krizo vedno bolj čutijo tudi banke in to praktično v vseh razvitih državah. Je Slovenija izjema? In je torej pametno vse svoje premoženje staviti na inštitucije, ki so v krizi ...
Ali je že čas za sesutje nepremičninskega trga?
Kapital, številka 488 z dne 14.02.2010: NATAŠA DEUTSCH, SVARUN BAJEC
»Kupci nepremičnin so neučakani, vse bolj strmijo k padcu cen, a jih ni od nikoder. Mnogi strokovnjaki sicer zagovarjajo tezo, da so cene nepremičnin padle, a kaj, ko na realnih cenah tega ni občutiti. Zato torej ni redkost, da nekatera stanovanja kljub sedanji gospodarski krizi vztrajajo pri ceni, katero so imela pred dvema ali tremi leti.
Sledimo razvitim? Tako kot se je v devetdesetih že zgodilo v Berlinu in kot se je podoben scenarij nedavno pričel odvijati tudi v Španiji, se k temu v zadnjih tednih nagibamo tudi pri nas.«
Komentar: Padec cen nepremičnin je tudi pri nas vse bližje. Temu pričajo tudi napovedi Vegrada, da bo začel prodajati stanovanja »pod ceno«, ker želijo tako poplačati dolg podjetja.
Napovedovalci recesij in borznih zlomov
Kapital, številka 488 z dne 14.02.2010: mag. Janko Tomšič
»Borzni vlagatelji so se pred enim letom čudili, kako je mogoče, da je finančna kriza s svojo silovitostjo presenetila tako rekoč vse ekonomske strokovnjake in profesionalne borzne vlagatelje. Ko se je kriza poglabljala, so se med strokovnjaki kresala mnenja, ali bo recesija imela obliko V, U ali celo L. Že več mesecev se omenja možnost recesije oblike W, torej recesije z dvojnim dnom in vnovični močan padec borznih tečajev ...«
Komentar: Sam že nekaj časa pišem, da kriza še ni pri koncu ampak bi lahko trajala še nekje med 4-6 let. V tem času bomo priča nihanju tečajev na kapitalskih trgih, kar ustvarja idealne pogoje za mesečna, obročna varčevanja. S tem si lahko ustvarimo prijeten kupček premoženja z nakupom cenejših enot, kar se bo obrestovalo ob ponovni občutnejši rasti naših naložb v kapitalskih trgih.
![[Most Recent Quotes from www.kitco.com]](http://www.kitconet.com/charts/metals/gold/t24_au_en_euoz_2.gif)
![[Most Recent Quotes from www.kitco.com]](http://www.kitconet.com/charts/metals/gold/t24_au_en_eukg_2.gif)
![[Most Recent Quotes from www.kitco.com]](http://www.kitconet.com/charts/metals/silver/t24_ag_en_euoz_2.gif)
![[Most Recent Quotes from www.kitco.com]](http://www.kitconet.com/charts/metals/silver/t24_ag_en_eukg_2.gif)
![[Most Recent Exchange Rate from www.kitco.com]](http://www.weblinks247.com/exrate/24hr-euro-small.gif)