Ali ste vedeli?

Če bi Jožef svojemu sinu Jezusu leta 0 naložil 1 cent na 5 % obresti, bi po izračunih Jürgena Müllerja v knjigi Generacija zlato do leta 2000 iz njega nastalo 200 milijard zemeljskih krogel iz zlata.

To so imenuje sistem obrestnih obresti. Naložba prinese obresti, ki so nato skupaj z naložbo vedno znova obrestovane. Od začetka rast poteka izredno počasi, s časom pa ekstremno oz. eksponentno narašča.

Seveda omenjenega zneska ne bi mogle izplačati vse banke sveta skupaj. Zato bi lahko logično sklepali, da bi banka takšnega vlagatelja predhodno izplačala ali pa bi preprosto bankrotirala.

Ista zakonitost velja tudi za dolgove. Tudi obresti na dolgove tako hitro naraščajo. Vprašanje je le kako dolgo je to vzdržno in do kdaj lahko posamezna država ali sistem to prenese? "Državni dolgovi so prava časovna bomba v današnjem političnem in gospodarskem sistemu." Rezultat je jasen: razvrednotenje dolga, s čimer pa se žal razvrednotijo tudi vse denarne oblike naložb.Zahrbtno obliko inflacije so (s)poznali že v času rimskega cesarstva. Zlatnik aureus, je še za časa cesarja Avgusta (63 pr. Kr. – 14 po Kr.) tehtal 7,8 grama. Postopoma so začeli kovati kovance, ki so bili vedno lažji – celo samo 3,4 grama. A na njih je še vedno pisalo 1 aureus oz. denarij.

-------------------------------------------------------------------------------------

Cesar Neron (37 – 68 po Kr.) pa je uvedel še bolj zahrbten trik. Denarij je bil sprva narejen iz 97-98 % srebra. Cesar je začel počasi spreminjati vsebnost srebra denarju in jo z dodajanjem bakra zmanjšal na 90-94 %. In če je bilo spremembo teže še mogoče zaznati, spremembe v zlitini ni bilo tako lahko. Do leta okoli 200 se je vsebnost srebra v denariju zmanjšala že do 50 %. Okoli leta 250 pa je znašala le še 4-6 %. Denar je tako skoraj v celoti izgubil svojo vrednost. Ti kovanci so bili v celoti bakreni in le še prevlečeni s srebrom, ki pa se je v kratkem času obrabil in na dan je prišel baker.

Ljudje so tako počasi izgubljali zaupanje v državni denar, ker so spoznali, da za svoje delo prejemajo realno vedno nižjo vrednost. Na isti način so kasneje državniki goljufali ljudi pri funtu, še kasneje pri grošu in na prehodu v novi vek pri talerju. Danes pa bi lahko rekli, da nas praktično na isti način goljufajo pri dolarju ali evru – papirnatni denar je realno vreden vedno manj.

-------------------------------------------------------------------------------------

Konec aprila leta 1460 je bilo konec obdobja velike inflacije, ko so na zgoraj opisan način popolnoma razvrednotili denar (1458-1460). Ljudje so izgubili tudi do ¾ vrednosti svojih prihrankov v razvrednoteni valuti. Takrat je srebro doseglo svojo najvišjo vrednost v dolgi zgodovini uporabe te stabilne valute. Preračunano je bila unča srebra vredna 806 dolarjev. Razmerje med zlatom in srebrom pa se je ustalilo pri 1:11 (danes 1:68).

-----------------------------------------------------------------------------------

Po mnogih poskusih so leta 1909 v takratni nemški deželi bankovce razglasili za zakonito plačilno sredstvo, vendar so še vedno ostali »nepravi« papirnati denar, ki ga je bilo z državnim jamstvom vedno mogoče zamenjati za zlato. Šele po odpravi pravice do zamenjave 31. julija 1914 nastane »pravi« paprinati denar.

Seveda, pred vrati je bila prva svetovna vojna in država je potrebovala neomejeno količino denarja. In samo papirnatega denarja je bilo možno v nedogled tiskati. Vendar v svetu je še vedno veljalo samo zlato, kot svetovna valuta in država je morala za financiranje vojne »pobrati« vso razpoložljivo zlato po državi, ki ga je porabila za uvoz.

Posledice so nam znane: velika depresija z nesluteno visoko hiperinflacijo. Hlebec kruha je tako leta 1923 stal kar 300 milijonov mark.