Stari dolgovi se premagujejo z novimi dolgovi, obresti se že leta nahajajo na umetno nizkem nivoju in centralne banke želijo z vsemi mogočimi sredstvi denarni sistem ohranjati pri življenju. Trenutno se ne dela na reševanju nastale situacije, ampak »se z vsakim korakom poslabša dolžniška kriza«. Ni še videti konca rasti cen zlata: »problemi po celem svetu so preveč hudi,« komentira borzni komentator Hannes Huster.
Kitajci so si postavili 5-letni načrt s katerim se želijo distancirati od šepajočega ameriškega dolarja. V okviru načrta bodo čez pol leta (junij 2012) odprli vrata prve kitajske borze zlata: PAN ASIAN GOLD EXCHANGE. Z zlatom ne bodo več trgovali v dolarjih, ampak v domači valuti. 320 milijonov strank centralne kitajske banke – Bank of China, bo dobilo priložnost, da neposredno investirajo v trg zlata.
Oblast daje s kupovanjem zlata tudi ljudem jasen signal: če država kupuje zlato, je to zelo dober zgled za prebivalstvo. Z odprtjem te borze, bodo to miselnost le še okrepili. Kitajska namreč želi do leta 2020 povečati uradne zaloge zlata na 10.000 ton. Njene današnje zaloge znašajo »le« 1.040 ton. S svojo namero bi lahko kupili skoraj 4 letne svetovne proizvodnje te žlahtne kovine. Je morda tudi to razlog, da želijo pomagati Evropi? Le kaj bodo uradno ali neuradno prejeli v zameno?!?