Kriza se poglablja ali pred velikim pokom

Pretekli teden je mednarodni denarni sklad (IMF) napovedal, da bodo obrestne mere do leta 2014 ostale rekordno nizke. To bi lahko še poslabšalo bonitetne ocene posameznim državam oz. zaupanje vlagateljev bo še bolj upadlo. Nizke obrestne mere kažejo na to, da si banke med seboj ne zaupajo. Banke ne želijo kreditirati gospodarstva, denar pa »leži« pri centralnih bankah pri skoraj brezobrestnih obrestih.

Zaradi teh dejstev se niti ne moremo čuditi, da trenutno Kitajska investira več denarja po svetu kot IMF in svetovna banka skupaj. Tudi ne preseneča več niti dejstvo, da bo Kitajska iz te krize izšla kot velesila. Kitajska, Švica, Avstralija, Japonska, Velika Britanija in še nekatere države so pripravile scenarij kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do propada evra.

 
Niti ne tako presenetljiv pa je podatek, da se investitorji izogibajo državnih vrednostnih papirjev (obveznice). Te naložbe so včasih veljale za varne, danes pa veljajo za nevarne. Varna naložba je iluzija. Špekulacija je tako ostala špekulacija, tradicionalno varnim naložbam pa nihče ne verjame, da so varne. Torej danes z vsako naložbo (tudi bančno) tvegamo, na kar opozarjam že vrsto let.

Na drugi strani pa se po svetu pojavlja vedno več pobud (kar sem tudi že pisal), da bi papirnat denar ponovno vezali na zlato. Po II. svetovni vojni so recimo ZDA dolar vezale na zlato (zlati standard) in s tem znižale dolg iz 140 na 40 % BDPja. V času zlatega standarda so bile valute veliko bolj stabilne.

Poglejmo, kaj se na to temo danes dogaja v svetu, saj v naših medijih o tem ni ne duha ne sluha:

-     Kitajski predstavnik centralne banke je prebivalce pozval, da je edina varna naložba zlato (gre za več kot poldrugo milijardo potencialnih vlagateljev). Vodja deviznega oddelka centralne banke želi dolarje zamenjati za zlato. Razmišljajo o uvedbi standarda vezanega na zlato in srebro.

-    Newt Gingrich in Ron Paul, republikanska predsedniška kandidata ZDA, zahtevata ponovno ureditev denarnega sistema in uvedbo zlatega standarda. Slednji je celo spisal knjigo »End the Fed« – Osvobodite svet pred ameriškim bankovcem. Seveda nobeden od njiju ne bo izvoljen.

-     Znana ameriška revija FORBES napoveduje, da se bodo ZDA v roku 5ih let vrnile na zlati standard. Špekulacija ali notranje informacije?

-     Zvezna država Utah je kot prva država v ZDA uvedla zlato in srebro kot uradno plačilno sredstvo. Temu zgledu bodo kmalu sledile tudi druge države. Mnogi razmišljajo tudi o tem, da bi dolar počasi »odstranili«.

-     Prav tako Zimbabve in Turčija razmišljata o uvedbi zlatega standarda in po zgledu mnogih držav (Šrilanka, Indija, Iran, Rusija, Brazilija, …) povišujeta rezerve zlata.

-     Wirtschafts woche (renomiran nemški časopis) piše, da bomo »največjo krizo vseh časov« lahko prebrodili le z zlatom. Temu naložbeni guru Marc Faber dodaja, da je danes zelo rizično ne imeti zlata v fizični lasti.

-     Študija WGC (World gold council) je pokazala, da je zlato strateška naložba za vse investitorje.

Gospodarska kriza se torej vedno bolj poglablja. Pri nas pa beremo kako se stvari rešujejo in da je zlato v balonu. Kako dolgo še? Imamo svoje premoženje že deloma zaščiteno s plemenitimi kovinami?

Leto 2012 bo še težje, a ne brez priložnosti

V zadnjih dveh tednih smo priča zanimivemu dogajanju na finančnih trgih. Gotovo najbolj zanimivo je spremljati razvoj dogodkov v Italiji. »Super Monti« se je vrgel v delo in strah pred zlomom Italije se je zmanjšal. Tretje gospodarstvo Evrope »je zakopalo pete tik nad prepadom in vanj ni padlo, kot se je to zgodilo Grčiji,« se je slikovito izrazil Monti. Italija je prejela drobcenih 7 milijard € denarne pomoči, ko ji je uspelo prodati državne obveznice. Vendar so obresti komaj vzdržne pri 6,98 %. S tem je Italija svoj velikanski, 1.400 milijard visok dolg, le še povečala.

Ob tem Boris Pleskovič (ugledni ekonomist, ki je dolga leta služboval v ZDA in bil pri Svetovni banki tudi podpredsednik raziskovalnega komiteja), katerega nekateri vidijo kot možnega mandatarja slovenske vlade, zaskrbljeno opazuje nakupe italijanskih obveznic s strani evropskih centralnih bank. Te banke so 500 milijard € pomoči prejele od Evropske centralne banke (ECB). Tiskanje denarja torej ne pojenja.

Voščila evropskih voditeljev ob novem letu so bila verjetno najresnejša in najbolj pesimistična odkar je Slovenija vstopila v Unijo. Nemška kanclerka Merklova meni, da je Evropa v »najresnejši preizkušnji v desetletjih« in da bo to leto za Nemčijo »nedvomno težje od leta 2011«. Tudi francoski predsednik Sarkozy je previden: »Dogajanje po svetu kaže, da bo leto 2012 polno tveganja, a tudi priložnosti,« dodaja. Tudi italijanski predsednik prebivalstvo poziva, naj naredijo določene žrtve, če želijo preprečiti zlom Italije.

Zaskrbljujoče je tudi stanje na nepremičninskem trgu na Kitajskem. Kitajsko je namreč že zajel val bankrotov nepremičninskih agencij. Ugledni analitiki opozarjajo na veliko nevarnost kratkoročnih negativnih posledic na finančnih in surovinskih trgih ob zlomu Kitajske.

Zanimivo je tudi dogajanje na delniških trgih, ki so se v zadnjih dneh preteklega leta okrepili. To okrevanje po mojem mnenju seveda ne kaže realne slike v gospodarstvu ampak je prej odraz zamegljenih pozitivnih signalov, ki jih na trg pošiljajo nekatere države. Posledično so seveda cene plemenitih kovin precej upadle. V dolarjih celo za enkrat bolj, kot v evrih. To nas, kot vlagatelje ne sme zmesti. Skušajmo na dogajanje gledati z oddaljenostjo, ne pustimo se vplivati kratkoročnim signalom, ki jih prejemamo iz dnevnih novic. Na stanje glejmo s kmečko logiko, kaj nas čaka v naslednjih 3, 6 ali 10 letih in temu primerno ravnajmo s svojimi prihranki.

Vsi vodilni politiki pa ostajajo optimisti. Vsaka kriza se je prej ko slej rešila. Vprašanje je samo v žrtvah in čemu vse se bo potrebno odreči. Ne pustimo, da bo žrtev tudi naše premoženje.