Centralne banke bi lahko kupile polovico zlata

Leta 2011 so centralne banke kupile 440 ton letne proizvodnje zlata. To je približno 37 ton na mesec. Samo meseca marca pa so kupile skoraj 58 ton. Če se bo ta trend nadaljeval, bi lahko centralne banke letos kupile prek 700 ton letne proizvodnje zlata.

Spremljati ta trend je zanimiv predvsem iz razloga, ker centralne banke vse od leta 1988 niso bile kupci zlata. Nasprotno, dobrih 20 let so zlato prodajale. Leta 2010 pa se je trend obrnil. Centralne banke so ponovno postale neto kupci fizičnega zlata.

Sicer letna proizvodnja zlata znaša konstantno okoli 2.300-2.500 ton. Poleg tega se v zadnjih letih reciklira med 1.300-1.600 ton zlata letno. Skupaj torej letna proizvodnja zlata znaša med 3.600 in 4.150 ton. Vse bolj pa narašča tudi povpraševanje. To je trenutno pri okoli 4.000 tonah letno. Letna proizvodnja tako komaj zadosti svetovnim zahtevam. Opazno je predvsem naraščajoče povpraševanje s strani fizičnih oseb, ki se je v zadnjih letih dvignilo za okoli 30 %. Vsi podatki izvirajo iz spletne strani World Gold Councila.

Vprašam se, kakšen signal centralne banke s svojimi povečevanji zalog zlata pošiljajo nam? Po drugi strani pa beremo, kako se zlato nahaja v balonu. V Švici je civilna iniciativa začela zbirati podpise za razpis referenduma, da ta alpska država več ne bi prodajala zlata ampak, da bi zakonsko določili minimalno kvoto, ki jo država mora imeti hranjeno v lastnih, švicarskih trezorjih. Švica ima podobno kot Nemčija, veliko zlata hranjenega izven lastne države. Kar ob poglabljanju krize predstavlja ne mali problem. Takšnih in podobnih primerov je veliko in jih bo še več. Je torej zlato še vedno primerno za nas in zaščito naših prihrankov?