Deutsche Wirtschaftsnachrichten
navajajo možne scenarije, o katerih razmišljajo vodilni politiki
v Nemčiji in
EU. Ena od možnosti je, da bodo določen odstotek vzeli vsem varčevalcem na
bankah – tudi tistim, ki imajo manj kot 100.000 evrov prihrankov. Vprašanje je
seveda, koliko bi vzeli in kdaj boš lahko dvignil razliko. Razmišljajo tudi o
možnosti, da bodo morali vsi lastniki nepremičnin vzeti obvezno hipoteko. Torej
prisilni kredit. Možnost, ki pa se najbolj pogosto omenja in je tudi najbolj
verjetna pa je nakup prisilnih obveznic, ki bi jih izdala evropska centralna
banka, t.i. evroobveznica. Kdo vse bo moral kupiti takšne obveznice, ostaja
veliko vprašanje.
Vedno bolj jasno postaja, da
bomo krizo, v katero so nas popeljale multinacionalke in špekulanti, reševali
vsi. Države imajo nepredstavljivo visoke dolgove, za katere je jasno, da jih ne
bo možno poplačati. Na drugi strani pa imajo ljudje veliko premoženja, ki nekje
leži in ne služi nikomur (samo Slovenci imamo okoli 15 milijard evrov na
bankah). Ta denar bi radi izkoristili. Če dobro pomislimo, to tako že počno.
Tisti starši ali upokojenci, ki imajo nekaj rezerve na bančnem računu, prejmejo
manjše dodatke ali pa jih sploh ne prejmejo. S tem nam dajejo signal, da je
bolje denar porabiti, kot pa varčevati. Seveda obstajajo tudi zakonsko urejene možnosti
varčevanja, ki države (še) ne zanimajo. Moramo jih prepoznati in spet začeti
zaupati v trg. V vsaki krizi se namreč skrivajo priložnosti. Tudi tu je
zgodovina dobra učiteljica. Najbolje pa je premoženje ustrezno razpršiti.