Drugi pokojninski steber

Stranka, ki prejema mesečni dohodek kot uslužbenka v javnem zavodu, mi je izročila izračun enega od ponudnikov dodatnega pokojninskega zavarovanja oziroma II. stebra, kot tej obliki »varčevanja« pravimo pogovorno. Šlo je za povabilo k povišanju mesečne premije in posledično višji dodatni pokojnini po 65. letu starosti. Pritegnili so me izračuni, ki vam bi jih rad predstavil.

Najprej me je v oči zbodel podatek, da je predvidena letna donosnost 4%. Ko sem seštel vplačane premije in znesek, ki je danes na računu, je bila donosnost precej precej nižja. Pa ostanimo ob tem donosu in naredimo še kakšen izračun.

Stranka trenutno vplačuje minimalno premijo, ki ji jo delodajalec »trga« od plače za to dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje. Ob tem znesku in če ostane do upokojitve v isti službi, bi se nabralo za 137 € dodatne pokojnine. Prva slabost je, da se znesek izplačuje do zavarovančeve smrti in ni deden. Torej lahko nekaj mesecev, lahko nekaj desetletij. Pač odvisno, kako dolgo bo stranka živela. Ob 4% realni inflaciji (že danes imamo precej višjo), bi to pomenilo izplačilo v višini današnjih 30 €. Naložba namreč nikakor ne pokriva inflacije in posledično izgublja vrednost skupaj z valuto. Pokojninska reforma na naložbenem delu sicer predvideva določene izboljšave, a je še vedno daleč od dobre rešitve.

Če bi si recimo stranka izbrala naložbo, ki bi ji prinašala vsaj 8% povprečni letni donos, kar niti ni tako težko, bi ob upokojitvi imela dodatno rento v višini 470 € oziroma 106 € ob upoštevanju 4% inflacije. Z enkrat višjim donosom bi ustvarila 3-kratno vrednost dodatne rente. Z bistveno razliko: znesek je deden in bi se izplačeval dokler se glavnica ne bi izčrpala.

Omeniti velja tudi dejstvo, da sredstva, ki jih stranka vplačuje nikakor niso varna, kot to večina misli. Pod pretvezo reševanja državne blagajne so prihranke II. stebra »zaplenile« že nekatere evropske države. Med drugim Madžarska, Irska, … nazadnje tudi Poljska. Kje piše, da so ti prihranki pri slovenskih ponudnikih varni pred zakonodajalcem, ki potrebuje vedno več denarja?!?

Dolgovi, dolgovi in dolgovi

Če bi ugibali katera država v Evropi ima najvišji dolg, bi verjetno takoj pomislili na Grčijo. V svetovnem merilu bi

verjetno pomislili na ZDA, morda Japonsko. Z upoštevanjem zgolj višine vladnih dolgov, bi imeli popolnoma prav. Dolg Grčije znaša okoli 160% BDP, dolg Japonske okoli 240%.

Vendar to ni edini dolg, ki ga imajo države. Tu so še finančni dolgovi in dolgovi gospodinjstev. Absolutna svetovna zmagovalka v višini tega skupnega dolga je Velika Britanija, ki dolguje skoraj desetkratno vrednost svojega prihodka. Na drugo mesto bi uvrstili Japonsko z visokim 600% dolgom glede na BDP. Presenetljivo se na tretjem mestu nahaja Švedska, ki dolguje toliko kot vse države EU skupaj – skoraj 500%. Visok dolg imata tudi Norveška in Švica, šele nato pridejo na vrsto ZDA s trikratno vrednostjo dolga. Raziskavo je opravil znan analitik Morgan Stanley.