Obveznic ne želi več kupiti nihče

Dokapitalizacija naše največje banke ni nič novega. Podobne rešitve izvajajo tudi v tujini. Z izdajanjem novih in novih obveznic skušajo pridobiti nov kapital, da bodo še nekaj časa »pumpali« sistem in ga držali pri življenju. Tudi to ni nič novega, da nihče noče vložiti svoj denar (to je storila le naša vlada) v našo NLB. Zanimiv je podatek za ZDA: 70 % vseh obveznic pokupi FED (Ameriška centralna banka). Kitajska, Japonska in EU, ki so bili pred krizo glavni kupci teh ničvrednih papirjev, ne želijo več ameriških obveznic.

Sistem pač potrebuje nov denar, ki ga ni in ga je treba ustvariti. Če ga ne dobi od vlagateljev pač centralna banka požene tiskarski stroj, natisne svež denar in kot se moderno reče »dokapitalizira« podjetja, ki potrebujejo denar. Upravičeno se moramo vprašati, če je morda tudi zaradi tega trenutna gospodarska rast v ZDA okoli 3 %? Kaj pa dolg? Zakaj pa tega podatka ne objavijo? Kaj ne ta iz nič ustvarjen denar le umetno »napumpa« obubožana podjetja, da prikažejo pozitivno bilanco, ljudem se zdi, da je vse spet po starem in spet začnejo vlagati svoj denar …

Tudi sledeči podatek ni zanemarljiv. Kolikor so namreč v ZDA dali denarja v obtok, za toliko se je dvignil borzni indeks S&P500. Napoveduje se že tretji paket pomoči, ker je denarja preprosto zmanjkalo in vrednost delnicam se je spet začela zniževati. Podobna slika se je odvijala tudi v veliki depresiji po letu 1929. Po prvem padcu borze so si delnice kratkoročno opomogle. Po dobrem letu pa spet začele padati in dosegle novo, veliko globlje dno. Se bo podobno zgodilo tudi tokrat? Moje mnenje je, da skoraj gotovo.

Evropska centralna banka pa napoveduje, da bo z aprilom dvignila obrestne mere in s tem podražila denar, ki si ga banke med seboj posojajo in kratkoročno blažijo posledice krize. Več o tem v prihodnjem prispevku …