Borzni indeksi dosegajo nove rekorde

V zadnjih tednih lahko beremo o zelo dobrih novicah glede gospodarskega okrevanja, vsaj kar se tiče stanja na borzah. Borzni indeksi namreč podirajo nove rekorde, ko so se leta 2008 praktično prepolovili. Ameriški borzni indeks 'Dow Jones Industrial' je skoraj dosegel vrh iz konca leta 2007. Prav tako dosega nove rekorde ameriški borzni indeks največjih podjetij 'S&P 500'. Tudi nemški borzni indeks 'DAX' je tik pod vrhom iz začetka gospodarske krize.

 

Pozitiven občutek daje prav teko srečanje gospodarstvenikov v Davosu: z gospodarstvom bo počasi spet vse dobro. Evropa je medtem zamenjala prvega finančnika. »Najtežje obdobje je mimo, a pred območjem skupne evropske valute so še naprej težki časi in veliki izzivi«, je v svojem zadnjem nastopu kot šef evroskupine povedal luksemburški premier Jean-Claude Juncker. Evroskupina je po osmih letih obstoja prvič zamenjala svojega vodjo. Finančni ministri držav v območju evra so za novega predsednika imenovali nizozemskega finančnega ministra Jeroena Dijsselbloema.

Medtem pa dolgovi držav naraščajo. Poglejmo si višino dolga posameznih držav glede na BDP za leti 2007 in 2012.

ZDA
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2007: 66.6 %
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2012: 103 %

Velika Britanija
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2007: 43.4 %
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2012: 85.0 %

EU območje
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2007: 68.4 %
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2012: 87.3 %

Japonska (najbolj zadolžena država)
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2007: 172.1 %
Dolg v razmerju z BDP-jem leta 2012: 211.7 %

V zadnjih 5ih letih se državni dolgovi nezadržno povišujejo. Dolg držav, ki ustvarjajo 80 % svetovnega BDPja se je v zadnjem letu povišal za okoli 17 %, medtem pa je bila gospodarska rast zgolj 1 %. Je situacija v svetu torej res boljša ali s prestrukturiranjem dolgov, države svoje težave le odmikajo v prihodnost? Kako bodo prezadolžene države ta dolg odplačale?

Javni dolg je velik pokazatelj realne situacije. Več dolga pomeni več obveznic in denarja v obtoku –  posledično je denar vse manj vreden. So torej rasti borznih indeksov realne ali so ustvarjene umetno zgolj z umetnim denarjem, ki ga centralne banke pospešeno tiskajo? Samo ZDA prek 80 mrd USD mesečno (QE3). Leta 2007 je po močni rasti borznih indeksov po vsem svetu prišel trenutek streznitve. Se bo tokrat zgodila ista slika?

Z namenom zaščititi svoje nacionalne interese pa države kupujejo zlato. V letu 2012 so centralne banke (uradno) kupile več zlata v fizični obliki kot v zadnjih 50- ih letih, kar je naneslo skupaj 536 ton. Če je res gospodarstvo spet v okrevanju, zakaj se potem države želijo še dodatno zaščititi? Vprašanje je, kaj bomo naredili mi s svojim premoženjem.

Nemci se zavedajo pomena zlatih rezerv

Konec leta 2012 je imela Nemčija 3.391 ton zlatih rezerv v skupni vrednosti 137,51 milijarde evrov. Zaradi pritiskov med hladno vojno je večino teh zalog hranila izven države in ob padcu berlinskega zidu imela kar 98 % vseh zlatih rezerv hranjenih izven lastnih meja. Z nastopom gospodarske krize, ki ne pojenja, se na nemško centralno banko Bundesbank zgrinjajo vedno večje kritike, da nima nadzora nad svojimi rezervami. Pojavljale so se celo trditve, da je bila Nemčija izigrana in teh rezerv ni več. Pred nekaj dnevi so tako napovedali, da bodo do leta 2020 v domovino pripeljali 700 ton lastnih zlatih rezerv. Zanimivo se zdi, da bodo potrebovali celih 7 let, da bodo pri današnjih transportnih možnostih, prepeljali le del svojih zlatih rezerv.

Medtem pa tudi fizični vlagatelji ne sedijo križem rok. Po nekaterih podatkih imajo Nemci 8.000 ton fizičnega zlata v lasti, kar je skoraj 2,5 krat več od lastništva svoje centralne banke. Preračunano ta količina predstavlja 3 unče zlata na vsakega Nemca. Če bi želeli Slovenci imeti toliko zlata, bi to pomenilo 190 ton zlata. Trenutno slovenska centralna banka hrani zgolj 3,2 toni kar predstavlja okoli 17 % vseh rezerv države (julij 2012).