Nemci se zavedajo pomena zlatih rezerv

Konec leta 2012 je imela Nemčija 3.391 ton zlatih rezerv v skupni vrednosti 137,51 milijarde evrov. Zaradi pritiskov med hladno vojno je večino teh zalog hranila izven države in ob padcu berlinskega zidu imela kar 98 % vseh zlatih rezerv hranjenih izven lastnih meja. Z nastopom gospodarske krize, ki ne pojenja, se na nemško centralno banko Bundesbank zgrinjajo vedno večje kritike, da nima nadzora nad svojimi rezervami. Pojavljale so se celo trditve, da je bila Nemčija izigrana in teh rezerv ni več. Pred nekaj dnevi so tako napovedali, da bodo do leta 2020 v domovino pripeljali 700 ton lastnih zlatih rezerv. Zanimivo se zdi, da bodo potrebovali celih 7 let, da bodo pri današnjih transportnih možnostih, prepeljali le del svojih zlatih rezerv.

Medtem pa tudi fizični vlagatelji ne sedijo križem rok. Po nekaterih podatkih imajo Nemci 8.000 ton fizičnega zlata v lasti, kar je skoraj 2,5 krat več od lastništva svoje centralne banke. Preračunano ta količina predstavlja 3 unče zlata na vsakega Nemca. Če bi želeli Slovenci imeti toliko zlata, bi to pomenilo 190 ton zlata. Trenutno slovenska centralna banka hrani zgolj 3,2 toni kar predstavlja okoli 17 % vseh rezerv države (julij 2012).