"Nekaj se bo zalomilo ..."

Marc Faber, švicarski ekonomist in poslovnež, znan predvsem po svojih točnih napovedih glede razvoja dogodkov v gospodarstvu in financah, je v zadnjem intervjuju dejal: »V 40 letih mojega dela, ko sem delal kot ekonomist in vlagatelj, še nikoli nisem videl takšnega razhoda med delniškimi trgi in realnostjo ... delniški trgi so na nebu, medtem ko je ekonomija navadnih ljudi v deponijah, pri čemer gredo njihovi realni dohodki, glede na inflacijo, navzdol, delniški trgi pa gredo gor ... Nekaj se bo tukaj resnično zalomilo.«

Že bežen pogled na svetovne borze hitro privede do laiškega spoznanja, da je nekaj res narobe. V prejšnjem komentarju sem pisal, da so številni borzni indeksi v novih rekordih, državne ekonomije pa v plačilno nezmožnih dolgovih. Marc Faber zaključuje, da obstaja »verjetnost nesreče na delniških trgih, ki so v tem trenutku kot hiša iz kart«. Ob tem razkriva, da še vedno »kupuje zlato vsak mesec«. Dodaja še, da so nepremičnine v »območju balona.« Napihnjenost cen nepremičnin velja tudi za Slovenijo, na to opozarjajo tudi nekateri ekonomisti (v zadnjem letu so nepremičnine pri nas padle za 8%, na nivo leta 2008).  

Tudi investitor Jeffrey Saut opozarja, da ZDA prek centralnih bank »vsak mesec kupi za 85 milijard dolarjev zakladnic in hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjev«. »Japonci se bodo z novo vlado in novim vodjo centralne banke Bank of Japan izstrelili v zvezde, vsaj kar se tiče tiskanja, s to razliko, da japonska centralna banka kupuje za 75 milijard $ vsak mesec.«

Po mnenju Saut je »zlato v tem trenutku kot pacient, ki je pravkar preživel srčni napad. Ne moremo pričakovati, da bo kar vstal iz vozička in se zagnal 100 metrov naprej. Zlato je sicer naredilo lepo pot od nedavne najnižje vrednosti, vendar pa mislim, da so pred nami tako rekoč meseci, ko se bo cena še dodatno konsolidirala.«

Povzetek: Vprašanje torej ni ali se bo cena ponovno dvignila, ampak kdaj se bo. Zaradi prekomernega tiskanja denarja ta izgublja na vrednosti in istočasno umetno dviguje vrednosti na borzi, ki ustvarjajo nevaren delniški balon. Dolg držav pa je zapakiran v obveznice, ki trenutno predstavljajo največjo grožnjo (pre)napihnjenega balončka. Padec na trgih plemenitih kovin smo vlagatelji izkoristili – tako je vsaj razumeti rekordne nakupe prek praktično vseh pomembnejših kovnic. Padce na delniških trgih pa bomo najbolje izkoristili mesečni vlagatelji, saj bomo kupovali tudi takrat, ko bodo cene padale in bo večina prestrašena.

Vse v rekordih: dolgovi in borza

Slovenija se je ponovno zadolžila. Tokrat za 3,5 milijarde evrov. Zadolžitev je bila slabša od tiste v začetku leta, ko smo se zadolžili za 2,25 milijarde evrov. Za to je poskrbela tudi bonitetna hiša Moody's, ki je bonitetno oceno Slovenije sklestila na raven »špekulativnih vrednostnih papirjev« in slovensko obveznico uvrstila med naložbe s t.i. oznako »smeti«. Takšno oznako imajo tudi države južne Evrope, ki so mednarodno pomoč že prejele in katerih naložbe veljajo za visoko tvegane. Kam pa bi lahko šel ta izposojeni denar? Poglejmo nekaj številk. Trenutni primanjkljaj Slovenije znaša 1,8 milijarde evrov, NLB bi naj hitro potrebovala okoli 1 milijarde evrov, dobrih 700 milijonov pa bo samo letos potrebnih odšteti za obresti. Če seštejemo …

Ustavimo se pri obrestih. Slovenija mora že 10% proračuna odvesti za obresti na dolgove. Obresti seveda z vsako novo zadolžitvijo naraščajo. Kje se to konča? Državam, kot so Irska, Portugalska, Grčija, Španija, … nihče več ni želel posoditi denarja razen pod pogoji, ki sta jih določila IMF - Mednarodni denarni sklad in ECB – Evropska centralna banka. Denar prejemajo, po obrokih, ko izpolnijo zaveze. O teh in o posledicah, pa se govori bolj malo. Glavni ukrepi IMF v vseh državah, ki so prejele finančno pomoč, so bili enaki: višji davki, znižanje mase plač v javni upravi in privatizacija državnih podjetij.

Kaj pa se dogaja v svetu?

Hiter pogled kaže, da je krize konec in da se vrača optimizem. Žal temu ni tako. Ne nasedajmo kratkoročnim medijskim pompom. Res je, borzni indeksi so v novih rekordnih višavah: Dow Jones je presegel 15.000 točk, S&P 1.600 točk, DAX30 8.100 točk, itd. Kako so torej lahko borze v takšnem porastu? Že vse od začetka kriza centralne banke in IMF dajeta v obtok nove in nove količine denarja. Ta denar pristane tudi na računih podjetij, ki »morajo« olepšati svoje bilance. Poleg tiskanja denarja centralne banke izvajajo še en krizni ukrep: nižanje obrestnih mer. ECB je na ponovno rekordno nizek nivo znižala temeljno obrestno mero. S tem želijo poceniti denar za izposojo, kreditiranje. Kako enostavno pa je danes prejeti kredit, pa verjetno ni potrebno razlagati. Žal nobeden od ukrepov ne prinaša rešitev. Finančno brezno dolga se samo poglablja. Breme tega pa bomo nosili davkoplačevalci.

Kaj nam je narediti?

Zaščitimo svoje premoženje! Še posebej bodimo pozorni na prihranke na bankah. Kot kaže Ciper, se je teh najlažje lotiti. Poleg tega prihaja tudi močna inflacija. Glede na napihnjene rekordne vrednosti na borzah je realno pričakovati tudi pretrese v delniških naložbah. Rešitev je v mesečnem varčevanju – z obročnim vplačevanjem izkoristimo morebitne padce in s tem kupujemo ceneje. Paziti se je treba vseh oblik denarnih naložb: obveznic in bančnih naložb na dolgi rok. Izkušen vlagatelj je že davno poskrbel tudi za ustrezno razpršitev premoženja. V nobeni krizi nimamo zgolj rizikov, imamo tudi lepe priložnosti. Dajmo jih izkoristiti!