Srebro - ena najredkejših kovin

Srebro spada med 10 najbolj redkih kovin na svetu. To prikazuje barvni periodni sistem,

kjer so z rdečo označene vse kovine, ki jih bo začelo slej ali prej primanjkovati, z rdečo/rumeno pa so označene kovine, ki jih bo primanjkovalo ob naraščajočem povpraševnaju.

Predvsem zaradi industrijskega povpraševanja bi lahko srebra hitro začeli primanjkovati. Težava je, da se srebra reciklira bistveno manj kot se ga porabi. Že danes v svetu opažamo naraščajoče povpraševanje po srebru. Tudi s strani centralnih bank. Ena največjih bank, banka JP Morgan je v tem letu drastično povečala svoje zaloge srebra. Vodilni zatrjujejo, da se bodo "krize pojavljale znova in znova". Pričakujejo, da bo v naslednji pomembnejšo vlogo odigralo ravno srebro?

Poleg tega je srebro danes izjemno poceni (3 leta se cena še ni premaknila iz svojih najnižjih vrednosti). Zaradi tega predstavlja izredno dobro naložbeno, nakupno priložnost. Tega vsekakor ne gre zamuditi. Tudi tisti, ki smo srebro kupovali že po precej višjih vrednostih, zdaj si še lahko zmanjšamo povprečno nakupno vrednost.

Kaj se dogaja s skladi in kaj z nadaljnjimi vplačili

Tokrat objavljam povzetek zanimivega

komentarja, ki so ga objavili na spletnem portalu za vzajemne sklade, vzajemci.com. Nastal je ob zadnji korekciji delniških trgov, ko so ti ponovno padli za 5-15 %. Obvezniški sklad in sklad denarnega trga se dobro držita.

»Padci na delniških trgih so lahko zelo boleči za povprečnega vlagatelja. Obenem pa ponavadi predstavljajo tudi eno izmed najboljših priložnosti za prihodnje nadpovprečne rezultate.« Takšni trenutki so seveda zelo vzpodbudni za mesečne ali občasne varčevalce.

»Kako so ti padci vplivali na varčevalce, ki so v sklade investirali pred tremi ali petimi leti?« »Povprečna triletna donosnost vseh vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji znaša +7,1 odstotka. Povprečna petletna donosnost vseh vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji pa je +8,3 odstotka.«

Najbolje so jo odrezali skladi, ki vlagajo v tehnološki in farmacevtski sektor. Tu velja previdnost še toliko bolj, ker skladi (še) niso doživeli negativne korekcije.  
Najslabše pa so jo odnesli tisti vlagatelji, ki so investirali v sektor surovin, tudi plemenitih kovin. To ne velja za vse tiste, ki v omenjena sektorja vlagate z občasnimi ali rednimi mesečnimi vplačili, saj smo s tem kupovali tudi cenejše točke vzajemnih skladov. Ti nakupi se bodo obrestovali ob ponovni rasti trga. 

»S tem spet prihaja v ospredje eno najstarejših borznih pravil. Kupuj, ko vsi prodajajo in prodajaj, ko vsi kupujejo. Za preudarnega in racionalnega vlagatelja nastopa čas nakupov s popustom, saj so delnice nekaterih odličnih podjetij izgubile že 25 in več odstotkov. Zadeti dno je tako kot zadeti vrh praktično nemogoče in zgolj in samo posledica sreče. Kupovati v času 'popustov' na borzah je težko,« a za pogum bomo nagrajeni. 2016 bo leto, ko bo možno izredno poceni kupovati točke marsikaterega odličnega sklada in bodočega zmagovalca. Ne zamudite tega.«

Če povzamem: Svojim strankam v letu 2016 svetujem disciplino pri rednih mesečnih vplačilih v različne vzajemne sklade in plemenite kovine.

Graf prikazuje kakšne donose so borze doživele po korekcijah v 5 in 10 letnem obdobju. Potrpežljivost se splača!

Borze se spet majejo, surovine pod pritiskom

Novo leto se je na borzah začelo šokantno. Ameriški borzni indeks Dow Jones je izgubil 11 % svoje vrednosti,

nemški DAX je izgubil kar 19 % vrednosti. Največje pretrese pa je doživela kitajska borza, borzni indeks CSI 300 je v enem mesecu zgrmel za 25 %. Zgodile so se največje izgube po letu 2011. Kljub temu ostajajo osrednji indeksi daleč nad najvišjimi vrednostmi iz leta 2007, ko so se borze zaradi prenapihnjenosti delnic praktično prepolovile. Vedno več analitikov (Soros, Buffet) svari, da je svet pred novo krizo.

Ta v gospodarstvu ni vse rožnato pritrjujejo tudi surovine, ki ena za drugo dosegajo rekordno nizke vrednosti. Baker se nahaja na več kot 6 letnemu dnu, nafta na 11 letnem dnu (prvič je cena za sodček spet padla pod 30 dolarjev), podobno tudi aluminij, železo in plemenite kovine.

Vse od začetka finančne krize pred skoraj desetletjem so centralne banke z izjemnimi ukrepi (nižanje temeljnih obrestnih mer, kvantitativno sproščanje oz. tiskanje denarja) bolj kot gospodarstvu pomagale finančnim trgom. Ta monetarna iluzija pa se počasi končuje. Ameriška centralna banka FED je vsaj zaenkrat nehala tiskati denar in začela počasti dvigovati medbančno obrestno mero.

Medtem je tudi kitajske prebivalce začela grabiti panika in obupani želijo pretvorili svoje juane v dolarje in množično kupujejo plemenite kovine. Tudi Američani so zaposleni z menjavo svoje valute v zlato in srebro. Ameriška kovnica je v nekaj dneh januarja prodala skoraj toliko zlata in srebra, kot v celem januarju 2015 (glej graf). Povpraševanje je višje za vsaj štirikrat glede na zadnjega pol leta. Če se povpraševanje prvega dne v mesecu nadaljuje do konca januarja, bo prvi mesec leta 2016 postavil rekord vseh časov v prodaji srebra.

Zaradi povečanega povpraševanja kovnicam začenja zmanjkovati blaga. Ameriški srebrni orel ni dobavljiv že vse od sredine lanskega leta. Stisko z dobavo je čutiti tudi pri evropskih in azijskih kovnicah in dobaviteljih.

Ljudje se očitno dobro spomnijo, da je v času finančno-gospodarskih težav najbolje imeti pri sebi nekaj fizične plemenite kovine. Tudi pri padcih v zadnjih tednih igrajo plemenite kovine odločilno vlogo. Morda je sedaj ena zadnjih priložnosti, da lahko surovine nabavimo poceni, pred ponovno rastjo, ki se mora zgoditi kmalu.