Ohranjevalec vrednosti

Ustavimo se nekoliko ob plemenitih kovinah. Opazili smo, da so v zadnjem mesecu cene precej porasle. Ob tem rad opozorim, da niso porasle plemenite kovine, ampak je pravzaprav denar izgubil na svoji vrednosti. Plemenite kovine so v omejenih količinah, ne da se jih legalno »ponarejati« (kot denar) in zato tudi vedno ohranjajo realno kupno moč. To nam jasno kaže tudi primerjava z drugimi surovinami npr. nafto – za sodček nafte je bilo celo stoletje potrebno odšteti dobra 2 g zlata. Tankamo pa vendarle dražje, kajne? Zlato torej tudi v tej krizi kaže svojo pravo funkcijo – funkcijo ohranjevalca vrednosti. V času prihajajoče inflacije bo ta funkcija še toliko bolj pomembna.

O plemenitih kovinah se veliko piše v tujih medijih:

• Marc Faber je mnenja, da je danes zlato bolj ugodno kot leta 2001, pa čeprav je na prvi pogled »dražje«, ker je danes nevarnost na trgu precej večja.
• Renomirani časopisi kot je Manager spoznavajo tudi prednosti srebra. »Srebro bo na dolgi rok premagalo zlato«. Na to sam že 2 leti intenzivno opozarjam. Nujno mora vsak od nas posedovati vsaj nekaj srebra. Srebro je danes izredno izredno poceni in še toliko bolj podcenjeno.
• »Big player gehen ins Gold« - tudi bogataši počasi pretaplajo svoje premoženje v zlato. Če je plemenita kovina dobra za njih, zakaj ne bi bila tudi za nas?

Naj zaključim z mislijo, da je strategija nalaganja v teh časih veliko bolj pomembna od obresti. Pravilno svetovanje in pravilna izdelava osebnega finančnega načrta z opozorilom na vse rizike in stroške, je danes za vsakega posameznika nujna. Prej ko bodo ljudje to spoznali, bolje bo to za njihovo premoženje.

Pokojninska reforma

Tokrat bi se ustavil pri osnutku predloga nove pokojninske reforme, ki je pred nami. Ali bo reforma dejstvo, da se bomo morali sami »pobrigati« za lastne pokojnine, kaj spremenila? Naj spomnim, da smo bili priča prve pokojninske reforme že leta 2000. Vse od takrat je jasno, da do nove reforme našega zastarelega pokojninskega sistema enostavno mora priti. Na to nas že nekaj let opozarja tudi Evropska komisija. Danes se glede na učinkovitost našega pokojninskega sistema med vsemi članicami Evropske unije nahajamo na predzadnjem mestu. Slabši sistem kot je naš ima samo še Italija.

S klikom na priložen članek lahko preberete več:

Nam pokažejo le vrh ledene gore

Za nas, navadne smrtnike se zdi, kot da v tej t.i. »finančni krizi« vidimo le vrh ledene gore. Glavnina težav je skrita našim pogledom. Po eni strani je celo prav tako, saj bi sicer med ljudmi vladala panika. Na določene nevarnosti pa bi vendarle rad opozoril. Žal je treba te podatke črpati iz tujih medijev, ker očitno pri nas ni interesa, da se o določenih »občutljivih temah« govori.

Avstrijska ministrica Ilse Aigner zahteva od bank kakovostnejše svetovanje strankam. »Če institucije ne bodo prostovoljno poskrbele za večjo transparentnost, bomo pomagali z zakonom.« Podobne zahteve se slišijo tudi iz Bruslja. Stranke smo enostavno premalo informirane, seznanjene z riziki, stroški, splošnimi pogoji in npr. drobnim tiskom. Imamo ta problem samo pri bankah ali tudi pri drugih inštitucijah? Vesel sem, da sem s svojimi strankami te napotke v letošnjem letu začel popolnoma upoštevati, ker je pri dolgoročnem svetovanju ključnega pomena, da igramo z odprtimi kartami in ničesar ne prikrivamo.

Ostanimo v Avstriji. V petek smo v medijih lahko slišali, da je šesta največja avstrijska banka pred kolapsom. Odgovorni so se do ponedeljka pred odprtjem bank zedinili, da mora država rešiti to banko, ker bi sicer sledila katastrofa po celem svetu. Avstrijci so seveda takoj začeli dvigovati svoja sredstva. Sam si tu postavim predvsem vprašanje: je ta banka edina, ki je ogrožena oz. so ogroženi naši prihranki? Podobno se je zgodilo v britanski Banki of Scotland: »Še nikoli ni bila kakšna banka v Evropi rešena s tako veliko denarja.« Govorimo o 100 milijardah evrov.

Podobno se dogaja po celem svetu. V ZDA je trenutno preko 500 bank pred bankrotom. Hmm, še sreča da je v Sloveniji vse vredu in da bomo kmalu iz krize ... Ali pa je to le pesek v oči naših vodilnih nam navadnim smrtinkom?

Ne želim zganjati panike, želim le opozoriti, da se moramo nujno vprašati, če smo optimalno poskrbeli za svoje premoženje in prilagodili varčevalne metode pred krizo, ki še nikakor ni razkrila vseh svojih kart.