Tudi EU v boj za surovinami

Kitajska je že pred leti po vsem svetu začela tekmo za surovinami. V Spieglu (Deutsche Industrie warnt vor Rohstoff-Engpass) smo lahko v nedeljo (15. 8. 2010) prebrali, da se v Evropi že oglaša alarm: »Če se Evropa ne bo borila za omejene surovine je življenje številnih gospodarstev ogroženih«. Tudi nemški gospodarski minister je jasen: »Potrebujemo surovine, da bomo lahko v Nemčiji iz vrhunskih idej izdelovali vrhunske produkte«. Verjetno pa ni Nemčija edina država, ki je odvisna od uvoza surovin!?! Avtor članka opozarja, da je vedno bolj opazno, da so zaloge številnih surovin po vsem svetu že skoraj na koncu. Precej držav omejuje izvoz svojih naravnih bogastev. Število surovin na katere so države dvignile carinske dajatve se je od leta 2008 povišalo iz 450 na preko 1.000 v tem letu.

Že nekaj let spremljamo, kako se Kitajska pogaja za surovine z državami tretjega sveta – predvsem v Afriki in tudi z Avstralijo. Delo FT (Kitajska išče svojo priložnost v svetovni krizi) je marca lansko leto objavilo nekaj zanimivih podatkov: Rusija bo Kitajski 20 let dobavljala po 15 milijonov sodčkov nafte letno, Brazilija 160.000 sodčkov dnevno, Venezuela pa po milijon sodčkov dnevno za 5 let. Kitajci so že veliko izgubili z naložbami v ameriške delnice in obveznice, zato so se »vrnili k naložbam v tisto, kar po njihovem mnenju ne more izgubiti svoje trdne oblike in ki jim hkrati bistveno bolj zagotavlja prisotnost v svetu po krizi,« pišejo v Delu FT. Za piko na 'i' je Kitajska postala še drugo najmočnejše gospodarstvo na svetu, takoj za ZDA. Prehiteli so Japonsko.

Z nekaj zaostanka se je tudi Bruselj začel pogajati z afriško unijo o t.i. surovinskem partnerstvu, ki bi naj EU zagotovilo dostop do rudnikov in omogočalo raziskovanje naravnih virov na afriških tleh. »Prerivanje za surovine se je šele dobro začelo,« zaključuje avtor v Spieglu.

Pred našimi očmi se odvijajo »boji« za omejene količine in zaloge surovin. Za nekatere strokovnjaki celo ocenjujejo, da jih lahko zelo hitro zmanjka oz. bo povpraševanje višje od razpoložljivih zalog. Kaj ni ponavadi nekaj redkega in iskanega višje vrednoteno? Zato bi morali kot vlagatelji biti še posebej pozorni na surovinski trend v prihodnjem desetletju.

Koliko papirja še v obtok?

Leta 2007 so začele iz ZDA počasi prihajati zaskrbljujoče informacije glede njihovega nepremičninskega trga. Kaj je sledilo vemo. Že nekaj časa pa se spet govori o nadaljevanju te zgodbe. V še večjih težavah, kot so bile stanovanjske hiše, so se zdaj znašle poslovne nepremičnine.

Poleg tega sta se največji ameriški nepremičninski agenciji, Freddie Mac in Fannie Mae, ki »stojita direktno ali indirektno za večino ameriških hipotekarnih posojil,« kot poroča današnji Spiegel, ponovno znašli v škripcih. Naloga teh dveh podjetij je jamstvo za hipotekarne kredite. Tako kupujeta kredite od posojilodajalcev, jih zapakirata v obveznice in jih z jamstvi prodata na trg. Lastniki teh vrednostnih papirjev je tako rekoč cel svet (Japonska, EU, Kitajska, …).

Je sploh potrebno vprašanje kaj bi se zgodilo, če bi ti podjetji pustili propasti?

Tako je ameriška administracija ti podjetji odkupila, podržavila, in obljubila »neomejeno finančno pomoč« do leta 2012. Verjetno tako dolgoročno pomoč ponujajo ker nekaj pričakujejo oz. se bojijo, da bi se zgodilo. Zaradi visoke brezposelnosti je vedno manj gospodinjstev zmožnih odplačevati hipotekarne kredite. Poleg tega propadajo podjetja, ki prav tako niso sposobna odplačevati visokih najemnin. Vedno več poslovnih prostorov je torej posledično praznih. Nastale dolžniške luknje pa se krpajo z novim zadolževanjem. ZDA so skoraj že dosegle 100 % zadolženost glede na svoj BDP (dolgujejo kolikor zaslužijo iz pobranih davkov).

Ni čudno, da nekateri analitiki in strokovnjaki svetovnega kova (Warren Buffet, James Turk, Marc Faber) pričakujejo hiperinflacijo dolarja. Ampak pred tem bo ta valuta še naprej izgubljala na vrednosti in vplivala na ves svet. Ohranjevalca vrednosti, zlato in srebro, bi naj tako dosegla vrednost 8.000 dolarjev in 400 doalrjev za unčo (31,1035 g) do leta 2015.