Tudi EU v boj za surovinami

Kitajska je že pred leti po vsem svetu začela tekmo za surovinami. V Spieglu (Deutsche Industrie warnt vor Rohstoff-Engpass) smo lahko v nedeljo (15. 8. 2010) prebrali, da se v Evropi že oglaša alarm: »Če se Evropa ne bo borila za omejene surovine je življenje številnih gospodarstev ogroženih«. Tudi nemški gospodarski minister je jasen: »Potrebujemo surovine, da bomo lahko v Nemčiji iz vrhunskih idej izdelovali vrhunske produkte«. Verjetno pa ni Nemčija edina država, ki je odvisna od uvoza surovin!?! Avtor članka opozarja, da je vedno bolj opazno, da so zaloge številnih surovin po vsem svetu že skoraj na koncu. Precej držav omejuje izvoz svojih naravnih bogastev. Število surovin na katere so države dvignile carinske dajatve se je od leta 2008 povišalo iz 450 na preko 1.000 v tem letu.

Že nekaj let spremljamo, kako se Kitajska pogaja za surovine z državami tretjega sveta – predvsem v Afriki in tudi z Avstralijo. Delo FT (Kitajska išče svojo priložnost v svetovni krizi) je marca lansko leto objavilo nekaj zanimivih podatkov: Rusija bo Kitajski 20 let dobavljala po 15 milijonov sodčkov nafte letno, Brazilija 160.000 sodčkov dnevno, Venezuela pa po milijon sodčkov dnevno za 5 let. Kitajci so že veliko izgubili z naložbami v ameriške delnice in obveznice, zato so se »vrnili k naložbam v tisto, kar po njihovem mnenju ne more izgubiti svoje trdne oblike in ki jim hkrati bistveno bolj zagotavlja prisotnost v svetu po krizi,« pišejo v Delu FT. Za piko na 'i' je Kitajska postala še drugo najmočnejše gospodarstvo na svetu, takoj za ZDA. Prehiteli so Japonsko.

Z nekaj zaostanka se je tudi Bruselj začel pogajati z afriško unijo o t.i. surovinskem partnerstvu, ki bi naj EU zagotovilo dostop do rudnikov in omogočalo raziskovanje naravnih virov na afriških tleh. »Prerivanje za surovine se je šele dobro začelo,« zaključuje avtor v Spieglu.

Pred našimi očmi se odvijajo »boji« za omejene količine in zaloge surovin. Za nekatere strokovnjaki celo ocenjujejo, da jih lahko zelo hitro zmanjka oz. bo povpraševanje višje od razpoložljivih zalog. Kaj ni ponavadi nekaj redkega in iskanega višje vrednoteno? Zato bi morali kot vlagatelji biti še posebej pozorni na surovinski trend v prihodnjem desetletju.