V zadnjem času smo imeli v slovenskem časopisju kar nekajkrat možnost prebrati, da se zlato nahaja v balonu. Zanimivo je, da se pri nas o tem tako piše medtem, ko skoraj po vsem svetu narašča povpraševanje. Zanimivo je tudi, da delijo komentarje o tej naložbi ljudje, kot recimo borzni posredniki, ki se, predvidevam, dobro spoznajo na borzne naložbe, o kovinah pa delijo splošne in nestrokovne nasvete. Po vrhu pa se še izkaže, da so zaposleni pri slovenski borzno-posredniški hiši. Toliko o strokovnosti in neodvisnosti. O tem sem že veliko pisal v preteklosti. Sam se s to temo ukvarjam že skoraj 4 leta in še danes imam občutek, da bi se lahko o plemenitih kovinah še veliko naučil. Saj ne moreš nekaj tisoč let zakonitosti in trendov osvojiti v nekaj letih.
Istočasno pa smo v slovenskem finančnem časniku lahko zasledili povzetek novice, ki je bila objavljena v Financial timesu, da je George Soros svoj portfelj zmanjšal za 42 % ameriških delnic. Soros velja za enega najbogatejših zemljanov in velikega poznavalca kapitalskih trgov. Nekateri celo govorijo, da ima prave informacije v pravem trenutku zaradi svojih vez in notranjih informacij. Pustimo govorice. Dejstvo je, da se je že večkrat izkazalo, da g. Soros ve, kaj dela in govori. Ker pričakuje, da se v ZDA obeta nov padec gospodarstva in novo dno, je nekaj milijardni delež naložb umaknil. Prepričan je, da »je kolaps finančnega sistema, kot smo ga poznali, realen in krize še zdaleč ni konec,« povzemajo Finance.
Podobno mnenje delijo veliki možje naložb kot recimo Marc Faber, James Turk, Warren Buffet in mnogi drugi. Pred kratkim je bil na spletu ameriške medijske hiše objavljen članek z navedenimi skoraj 70 spoštovanimi ekonomisti, akademiki, analitiki zlata in komentatorji trga, ki menijo, da se bo zaradi finančne krize cena zlata povzpela na vsaj 2.500 $, lahko pa vse do 10.000 $ na unčo (31,1035 g). Mednje sodi tudi zgoraj citirani George Soros, ki je četrti lastnik delnic največjega zlatega sklada SPDR Gold Trust. Vprašanje, ki se mi pojavlja na tem mestu je, če je mogoče, da bi se vsi ti analitiki in strokovnjaki motili?
Komu torej verjeti? Zagovorniki naložb v plemenite kovine smo si enotni, da to ni naložba na kratek rok in za hitre zaslužkarje. Priporočljivo je, da te naložbe držimo vsaj 4-6 let. Prav tako plemenite kovine niso varna naložba, ker takšna naložba preprosto ne obstaja. Je pa to naložba, ki na dolgi rok ohranja realno vrednost. Razumljivo je, da imamo z investicijo nekaj stroškov, saj je potrebno kovino obdelati in transportirati na želeno mesto. Srebro, kot industrijska kovina, pa je celo obdavčeno. Vprašanje je tudi, katere ploščice se najbolj splača kupiti. Odgovor je preprost: manjša kot je »gramaža«, višji so stroški nakupa. V vsakem primeru pa je nujen posvet z neodvisnim strokovnjakom, ki nas opozori na vse rizike in jasno razloži stroške.
Pa še en zanimiv pogled: leta 1980 (letnica, ki jo kritiki zlata tako radi omenjajo) je bil delež svetovnega premoženja v zlatu 2,77 %, lani pa vsega 0,57 %. Vendar! Je danes svetovnega premoženja več? Poleg tega je tudi denarja v obtoku nekaj krat več in ta količina iz meseca v mesec strmo narašča. Kam mislimo, se bo ob zaostrovanju razmer v svetu, selilo svetovno premoženje?
V vsakem primeru je odločitev vaša kateremu trendu bomo sledili. Po mojem prepričanju so kazalci jasni in svet se še nikakor ni izvil iz krize. Sam ostajam optimističen. Sem tudi mnenja, da bo svet tudi to krizo prebrodil. Vprašanje je seveda, kakšne bodo posledice za naše premoženje. Je torej dobro del premoženja pretopiti v zlato, ki se v kriznih časih izkazuje kot dober borec pred inflacijo ali razvrednotenjem premoženja?