Priznavajo: kriza se spet odvija

V zadnjih mesecih je bilo povedanih veliko pravljic, da je najhujši del krize že za nami. Pa se je snežna kepa začela ponovno kotaliti. Bližajo se namreč termini, ko morajo države vrniti sposojeni denar, ki je služil predvsem za premeščanje težav v prihodnost. Evropski voditelji postajajo nervozni. Sestanki se kar vrstijo in napovedujejo novi.

»Finančna posojila Grčiji ne bodo zadostovala,« priznavajo. 15. septembra je namreč rok, ko mora vrniti del posojila, ki ga je prejela ob začetku krize. Nizozemskemu finančnemu ministru je celo ušlo, da »kontroliran bankrot Grčije ni izključen«. Seveda so ostali finančniki (vključno z našim ministrom) to odločno zanikali. Grški dolg bi naj do leta 2012 porasel na 172 odstotkov BDP (danes okoli 137 %). Dolg se torej ne zmanjšuje. Le kako bi se, če se za poplačilo dolga najemajo nova in nova posojila. Začaran krog torej. Nezadovoljen je tudi IMF (mednarodni denarni sklad), ki tudi mora krpati nastale težave.

Grčija pa še zdaleč ni največji problem. Kar spremljam dogajanje se je prvič resno začela omenjati tudi Italija. »Dolgovi Španije so večji kot grški, irski in portugalski skupaj, italijanski pa še nekajkrat večji od španskih,« smo slišali na POP TV. Sicer ta dolg naj ne bi bil mednarodni ampak notranji (Italijani dolgujejo sami sebi), a le znaša 133 odstotkov BDP, kar Italijo uvršča v sam vrh zadolženih držav v svetu.

Med tem je bila na mednarodnih trgih znižana tudi bonitetna ocena Irski. Ocenjujejo namreč, da bi Irska lahko leta 2013 potrebovala dodatno pomoč. Finska finančna ministrica opozarja, da bi »po njenih ocenah kriza lahko presegla Grčijo, Portugalsko in Irsko«.

Evropa pripravlja stalni krizni mehanizem za zagotavljanje stabilnosti v območju evra. Ta bi naj imel 700 milijard evrov kapitala, s katerim bi nato lahko pomagali državam v težavah. Vendar so ugotovili, da ta znesek ne zadošča in bo potrebno zagotoviti 1.500 milijard. Lepe denarne igre. Občutek imam, da lahko kreditne vsote poljubno povečujejo. Samo dolg Italije in Španije znaša 2.500 milijard (Grški skromnih 300 milijard). Kje so bo to torej končalo? Kdo bo plačal za ta dolg?

K sreči imamo danes navadni smrtniki možnost po primerni zaščiti pred očitnim razvrednotenjem papirnatih valut. Če je namreč evro v primerjavi z dolarjem v zadnjih dneh izgubil skoraj 4 %, je danes cena zlata v evrih za okoli 4 % višja od rekordne vrednosti. Vendar zanimivo, cena zlata raste tudi v dolarjih. Od vrha je višja za okoli 2 %. Kar ne pomeni nič drugega, da tudi dolar izgublja na svoji vrednosti. Kar je popolnoma razumljivo, saj so ZDA v globoki, resnično globoki krizi. Ponovno pa se izkazuje: surovine ohranjajo realno vrednost.

Če še nismo ukrepali, je morda zadnji čas. Nekaj smo že zamudili. A kot postaja vedno bolj očitno in tega ne morejo skriti, je pred nami še velik krizni prepad. Zamujeno lahko torej nadoknadimo. Ravnajmo modro in ne dopustimo, da se naši prihranki razvrednotijo zaradi bankrotov ali inflacije. To smo Slovenci že doživljali. Mnogi nas želijo prepričati, da so cene surovin napihnjene. Naj torej pokažejo alternativo. Dejstvo pa ostaja: smo v surovinskem ciklu. Kdor ga bo izkoristil, premoženja ne bo izgubil, kvečjemu nadgradil.