Zlato je termometer za inflacijo

Z naraščajočim zadolževanjem držav denar izgublja svojo vrednost. Ljudje pa iščemo varno zatočišče za svoje premoženje. Dimitri Speck, predavatelj na 6. Kongresu plemenitih kovin in surovin je povedal, da centralne banke morajo cene plemenitih kovin zbijati, če ne bi se kapital preselil, kar bi imelo uničujoče posledice za svetovni finančni sistem.

Speck razlaga, da je »zlato termometer za inflacijo«. Ko začne cena zlata rasti to pomeni, da na drugi strani denar izgublja svojo vrednost. Dodaja, da je vsak balon na svetu nastal zaradi denarja, kreditov. Svetovni dolg je torej največji balon. To pa se nezadržno odraža na cenah plemenitih kovin. Izjavo je potrdil tudi z zapisi iz sestanka FEDa (ameriške centralne banke), kjer se odkrito dogovorijo, da bodo vplivali in preprečili rast cene zlata.

Zgovoren je tudi podatek Thorstena Schulteja. Izračunal je, da če primerjamo vrednost vsega svetovnega dolga s trenutno vrednostjo srebra, bi tega bilo za pokritje le 2 % dolga. Imamo torej balonček na strani dolgov ali pri cenah plemenitih kovin, zlata in srebra? Dr. Philipp Bagus se sprašuje, kdo bo pokril ta dolg: finančne inštitucije ali mi, davkoplačevalci s svojimi prihranki. Odgovor je več kot očiten. Dragi bralec, sprašujem te, si za svoje prihranke že poskrbel? Si že poiskal primerno zaščito za svoje premoženje?

Slovenija se ponovno zadolžuje

Pretekli teden je Slovenija na mednarodnih trgih prejela nov kredit v višini 2.250 milijonov dolarjev. Za to smo »prodali« 10-letne obveznice z obrestno mero 5,7 %. Če obrestna mera ostane nespremenjena bomo za ta dolg odplačali dobrih 700 milijonov dolarjev. Na prvi pogled nič nenavadnega, če ne bi bila Slovenija že tako ali tako močno zadolžena. Do konca leta bi naj dolg dosegel 51,9 % BDPja.

Profesor Jože P. Damijan je na Kongresu plemenitih kovin in surovin na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, 22. oktobra letos izpostavil, da slovenski dolg ekstremno narašča od leta 2008 dalje. Leta 2007 pa je bil padec BDPja največji v EU. Ocenjuje, da je med 17-20 % kreditov slabih, kar je izredno visok odstotek. Slovenija potrebuje nujne in hitre strukturne reforme.

Dolg narašča po celem svetu. Če je bilo leta 2008 javnega dolga (dolg držav, brez podjetij in gospodinjstev) za okoli 32.000 milijard dolarjev, ga je danes že prek 49.000 milijard. Dr. Philipp Bagus svari, da dolga brez inflacije ne bo možno pokriti. Dolga je torej preveč, obresti že danes države ubijajo. Samo Španija letno porabi 100 milijard več kot zasluži.

Na spletnem portalu FORBES je bil objavljen članek, kjer so izračunali, da bi za 1 % povečanja količine denarja v obtoku, moralo zlato porasti za 0,9 %. S tem bi ohranjalo realno vrednost. Po zgoraj navedenih podatkih je svetovni javni dolg porasel za dobrih 50 %, cena zlata pa je v istem obdobju porasla za dobrih 90 %. Naj ponovno poudarim, da pri izračunu svetovnega dolga ni upoštevan celotni dolg ampak samo dolg držav.

Zlato torej sledi vedno bolj razvrednotenim papirnatim valutam. Trenutne cene plemenitih kovin torej niso napihnjene ampak realen odraz stanja na finančnih trgih. Ali še vedno misliš, da so cene plemenitih kovin v balonu? Balon bo nekoč nastal, vsekakor pa balona na cenah zlata in srebra še ni!

Za dostojno pokojnino bomo morali varčevati sami

Po težki dvoletni javni diskusiji je bil 20. junija 1889 uveden pokojninski sistem, ki ga je predlagal zvezni kancler Otto von Bismarck. V svojem bistvu predvideva solidarnost: delovno aktivni vplačujejo za upokojence, da se jim lahko izplača zaslužena pokojnina. Vendar je prva pravica za upokojitev nastopila pri 70ih letih starosti. Do danes se sistem ni bistveno spremenil in torej temelji na 120 let stari reformi. Pa vendar je danes situacija bistveno drugačna …

Leta 1871 je bila povprečna starost 35 let za moške in 38 za ženske, do leta 1910 se povprečna starost sicer dvigne na 45 oz. 48 let, a ostane bistveno pod določeno starostjo, ki jo je predvideval pokojninski sistem. V dobi uveljavitve pokojninskega sistema, ki velja še danes, so torej zelo redki dočakali zasluženo upokojitev. Danes je povprečna starost okoli 70 let, povprečna upokojitvena starost v EU pa 65 let (v Sloveniji 60 let). Pokojnino se sicer "uživa" okoli 20 let (Slovenija).

Danes mora Nemčija za pokojnine okoli 20 % vplačati iz proračuna (glej graf). Zbranih prispevkov je daleč premalo. Podobna slika je tudi v Sloveniji. Trenutno 1,6 zaposlenega dela za enega upokojenca (leta 1980 je bilo razmerje 3:1), do leta 2041 bo po projekcijah razmerje 1:1. Težava torej ni v reformi ali gospodarski krizi, temveč predvsem v demografskih spremembah.

Pokojninska reforma sicer ne bo prinesla samo višje upokojitvene starosti ampak po mnenju nekaterih (na dolgi rok) gotovo tudi nižje pokojnine. Že je danes vrzel med zadnjo izplačano plačo in prvo pokojnino pri marsikomu prek 40 %. Ko se bo upokojevala moja generacija bo ta vrzel morala biti precej večja. Dodatno varčevanje za mirno starost postaja vedno bolj nujno. Vendar mnogi mislijo, da je dovolj, če varčujejo 30 evrov za pokojnino. To bi ob upoštevanju 4 % inflacije kvečjemu prineslo dodatno pokojnino v višini 80 €. Bi ta znesek pokril mojo pokojninsko vrzel?