Po težki dvoletni javni diskusiji
je bil 20. junija 1889 uveden
pokojninski sistem, ki ga je predlagal zvezni kancler Otto von Bismarck. V
svojem bistvu predvideva solidarnost: delovno aktivni vplačujejo za upokojence,
da se jim lahko izplača zaslužena pokojnina. Vendar je prva pravica za
upokojitev nastopila pri 70ih letih starosti. Do danes se sistem ni bistveno
spremenil in torej temelji na 120 let stari
reformi. Pa vendar je danes situacija bistveno drugačna …
Leta 1871 je bila povprečna starost
35 let za moške in 38 za ženske, do leta 1910 se povprečna starost sicer dvigne
na 45 oz. 48 let, a ostane bistveno pod določeno starostjo, ki jo je
predvideval pokojninski sistem. V dobi uveljavitve pokojninskega sistema, ki
velja še danes, so torej zelo redki
dočakali zasluženo upokojitev. Danes je povprečna starost okoli 70 let,
povprečna upokojitvena starost v EU pa 65 let (v Sloveniji 60 let). Pokojnino se sicer "uživa" okoli 20 let (Slovenija).
Danes mora Nemčija za pokojnine okoli 20 % vplačati iz proračuna (glej graf).
Zbranih prispevkov je daleč premalo. Podobna slika je tudi v Sloveniji.
Trenutno 1,6 zaposlenega dela za enega upokojenca (leta 1980 je bilo razmerje
3:1), do leta 2041 bo po projekcijah razmerje 1:1. Težava torej ni v reformi ali gospodarski krizi, temveč predvsem v
demografskih spremembah.
Pokojninska reforma sicer ne bo
prinesla samo višje upokojitvene starosti ampak po mnenju nekaterih (na dolgi
rok) gotovo tudi nižje pokojnine. Že je danes
vrzel med zadnjo izplačano plačo in prvo pokojnino pri marsikomu prek 40 %.
Ko se bo upokojevala moja generacija bo ta vrzel morala biti precej večja. Dodatno varčevanje za mirno starost postaja
vedno bolj nujno. Vendar mnogi mislijo, da je dovolj, če varčujejo 30 evrov
za pokojnino. To bi ob upoštevanju 4 %
inflacije kvečjemu prineslo dodatno pokojnino v višini 80 €. Bi ta znesek
pokril mojo pokojninsko vrzel?