Slovenija se ponovno zadolžuje

Pretekli teden je Slovenija na mednarodnih trgih prejela nov kredit v višini 2.250 milijonov dolarjev. Za to smo »prodali« 10-letne obveznice z obrestno mero 5,7 %. Če obrestna mera ostane nespremenjena bomo za ta dolg odplačali dobrih 700 milijonov dolarjev. Na prvi pogled nič nenavadnega, če ne bi bila Slovenija že tako ali tako močno zadolžena. Do konca leta bi naj dolg dosegel 51,9 % BDPja.

Profesor Jože P. Damijan je na Kongresu plemenitih kovin in surovin na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, 22. oktobra letos izpostavil, da slovenski dolg ekstremno narašča od leta 2008 dalje. Leta 2007 pa je bil padec BDPja največji v EU. Ocenjuje, da je med 17-20 % kreditov slabih, kar je izredno visok odstotek. Slovenija potrebuje nujne in hitre strukturne reforme.

Dolg narašča po celem svetu. Če je bilo leta 2008 javnega dolga (dolg držav, brez podjetij in gospodinjstev) za okoli 32.000 milijard dolarjev, ga je danes že prek 49.000 milijard. Dr. Philipp Bagus svari, da dolga brez inflacije ne bo možno pokriti. Dolga je torej preveč, obresti že danes države ubijajo. Samo Španija letno porabi 100 milijard več kot zasluži.

Na spletnem portalu FORBES je bil objavljen članek, kjer so izračunali, da bi za 1 % povečanja količine denarja v obtoku, moralo zlato porasti za 0,9 %. S tem bi ohranjalo realno vrednost. Po zgoraj navedenih podatkih je svetovni javni dolg porasel za dobrih 50 %, cena zlata pa je v istem obdobju porasla za dobrih 90 %. Naj ponovno poudarim, da pri izračunu svetovnega dolga ni upoštevan celotni dolg ampak samo dolg držav.

Zlato torej sledi vedno bolj razvrednotenim papirnatim valutam. Trenutne cene plemenitih kovin torej niso napihnjene ampak realen odraz stanja na finančnih trgih. Ali še vedno misliš, da so cene plemenitih kovin v balonu? Balon bo nekoč nastal, vsekakor pa balona na cenah zlata in srebra še ni!