Realna inflacija v Nemčiji



Letna uradna, statistična inflacija za Nemčijo je januarja znašala 1,7%. Pa poglejmo, koliko so se hrana in energenti v zadnjem letu realno podražili v največjem gospodarstvu Evrope.
Cene hrane so se v zadnjem letu v Nemčiji v povprečju povišale za 4,5%. Od tega zelenjava za 8,6%, sadje 7,9%, meso 6,4% in ribe 5,1%.
Poleg hrane so se občutno podražili tudi energenti. Potrošniške cene so tako višje za 3,9%, samo elektrika je dražja za 12,1%. Celoten članek lahko preberete na tej povezavi.
Temo podražitev in inflacije izkoriščajo nekatere stranke tudi v volilnem boju pred parlamentarnimi volitvami, ki čakajo letos Nemce. Šef nemških svobodnjakov (FDP) se je zavzel, da bi zaščito pred inflacijo morali zapisati v ustavo. »Inflacija je kraja naroda!« Odkrito ugotavlja, da se »z inflacijo narod razlastnini«.
V oči bode tudi podatek za nemške vezane vloge. Za 6 mesecev vezave 5.000 €, prejmejo varčevalci trenutno 0,2% obresti oz. celih 10 €.
V Nemčiji je torej inflacija dnevno v medijih in pogovorih ljudi. Kaj pa pri nas? Koliko člankov ste v zadnjem tednu prebrali na to temo? Koliko pa ste prebrali o ustrezni zaščiti prihrankov? Žal se moramo pri nas informirati sami, od ust do ust. Vprašanje torej je, kdaj boste o tem obvestili svoje najbližje, ki jim ne privoščite, da se jim prihranki razvrednotijo? Danes imamo srečo, saj sta po zaslugi manipulacij ceni zlata in srebra ekstremno nizki. Ponuja se nam torej izjemna nakupna priložnost. Jo bomo izkoristili?

Če propadajo podjetja, naj propadejo tudi banke



Islandski premier Olafur Grimsson je prepričan, da lahko mirno pustimo propasti tudi banke, ki so to krizo povzročile. »Zakaj se obnašamo, kot da bi bile banke svetišče modernega gospodarstva? V čem se banke razlikujejo od drugih podjetij, kot recimo telekomunikacije ali transport?« Izjavo preprosto utemeljuje: »banke so privatna podjetja in če so naredile napake, naj za to plačajo«.
BIS banka, banka za mednarodne poravnave oz. centralna banka centralnih bank, je leta 2007 opozorila na grožnjo bankrota razvitih držav. Njene napovedi se uresničujejo. V zadnji analizi pa opozarjajo, da lahko pride do zloma trga obveznic. Govorijo o »ekstremnem balonu, ki lahko privede do kolapsa finančnega sistema«. Obveznice vemo, so denarna oblika naložb.
Še en primer bi rad navedel. Dolg evroobmočja je leta 2007 znašal 40 % prihodka EU držav. Danes pa znaša že skoraj 100 %. Dolg evroobmočja se je v zadnjih šestih letih povišal za kar 250 %. Dodajmo k temu še podatek za ZDA: če se združenim državam obresti na dolg dvignejo za samo 1 %, bi to pomenilo 160 milijard novega dolga samo iz naslova obresti (Slovenija z davki trenutno zasluži okoli 7 milijard).
Nepredstavljivi podatki, a vsi sporočajo eno: z našim denarjem je nekaj hudo, hudo narobe. Se potem čudimo, da centralne banke po celem svetu (zlasti držav v razvoju) kupujejo zlato? V letu 2012 so kupile toliko zlata, kot nazadnje leta 1964. Kje je razlog? Po uradni definiciji želijo s tem zaščiti nacionalno premoženje in ga razpršiti predvsem stran od obveznic.
Na koncu še vprašanje: je cena zlata torej res že precenjena? Ali ni že zadnji čas, da dolgoročne prihranke odstranimo z bank in denarnih naložb ter jih primerno zaščitimo?

Zlato pa pada



Recesija se poglablja v številnih državah sveta. Številni ekonomisti opozarjajo, da se ekonomija ZDA sesuva, ljudje pa tega niti ne opazijo, saj medijska 'mašinerija' opravi svoje. Jim Rogers, eden največjih mednarodnih analitikov, v intervjuju za Reuters svetuje, da se pripravimo na najslabše scenarije v ekonomiji v letih 2013 in 2014. Po njegovih besedah živimo v iluziji, da se bo z letom 2013 gospodarstvo izboljšalo v ZDA in Evropi, kot nam zagotavljajo nekateri politiki. 
Gospodarstvo evrskega območja se je v zadnjem lanskem četrtletju na letni ravni skrčilo za 0,9 odstotka. To je največ po letu 2009. Nemčija, Francija in Italija so se odrezale slabše od napovedi. Države G20 bi morale zavzeti bolj odločno stališče glede valutne manipulacije, je dejal ruski finančni minister ob robu srečanja G20, po tem ko je G7 objavil nasprotujoče si izjave o valutnih vojnah v zadnjih dneh.
Če se vrnem k Rogersu, ki pravi, da bi nas moralo resnično skrbeti, saj bo dolar vse bolj izgubljal na svoji vrednosti. Vse večje količine dolarjev v obtoku je jasen signal, da se težave samo prestavljajo v prihodnost in slej ko prej se bomo morali soočiti z njimi. Rogers vidi največje upanje v surovinah. Za zlato in srebro pravi, da ju definitivno ne bo prodajal.
Če imamo krizo v zahodnem svetu, pa se države v razvoju želijo zaščititi. Rusija naj bi bila po uradnih podatkih v zadnjem desetletju največji kupec zlata za lastne rezerve, poroča Bloomberg. Mnogi sicer menijo, da je največji uvoznik Kitajska. Zagotovo tega ne moremo trditi, saj Kitajska o svojih zlatih rezervah ne poroča že zadnja 4 leta. Južna Afrika, ki je bila dolga desetletja prvi proizvajalec zlata, to vlogo izgublja, saj so jo Kitajska, Avstralija in ZDA prehitele že vsaj v letu 2011. 
Ruski predsednik Putin je vse večje nakupe zlata komentiral: »ZDA so svoj položaj velesile in dolarja kot svetovno rezervno valuto preveč izkoriščale oz. celo zlorabile. Sedaj pa jim uspeva svoj denar vse bolj razvrednotiti s kvantitativnim sproščanjem velikih količin dolarja na trg (QE).« Centralna banka ZDA namreč vsak mesec na trg sprosti okoli 80 milijard dolarjev sveže natisnjenega denarja. Gotovo tudi v tem sproščanju tičijo nove rekordne vrednosti, ki jih dosegajo ameriški borzni indeksi. Evropa (na čelu z Nemčijo) igra vsaj nekoliko bolj konzervativno vlogo, saj se ne želi toliko zadolževati, temveč tudi varčevati. A tudi države EU še zdaleč niso iz krize. Verjetno krize še nismo doživeli v vsej razsežnosti.
Naj tokrat zaključim z zanimivimi uradnimi podatki o nakupih zlata s strani centralnih bank. Za celo leto 2012 centralne banke beležijo najvišje vrednosti nakupa vse od leta 1964 in to v skupni v višini 534,6 ton (letna proizvodnja je okoli 2.500 ton). Uradna razlaga je, da želijo zaščititi svoje nacionalne interese. Pa mi? Smo mi že (dovolj) zaščitili svoje osebne premoženjske interese? Priložena tabela prikazuje rast cen zlata v zadnjih letih. Na zlato moramo gledati kot investicijo na vsaj srednji rok (3-4 leta). Podobno tudi srebro, ki ga je dobro držati še nekoliko dlje (5-6 let). Bolj kot se bo kriza poglabljala, bolj bo to vplivalo na prihodnjo rast cen surovin.