Recesija se poglablja v številnih
državah sveta. Številni ekonomisti opozarjajo, da se ekonomija ZDA sesuva,
ljudje pa tega niti ne opazijo, saj medijska 'mašinerija' opravi svoje. Jim Rogers, eden največjih mednarodnih
analitikov, v intervjuju za Reuters svetuje, da se pripravimo na najslabše
scenarije v ekonomiji v letih 2013 in 2014. Po njegovih besedah živimo v
iluziji, da se bo z letom 2013 gospodarstvo izboljšalo v ZDA in Evropi, kot nam
zagotavljajo nekateri politiki.
Gospodarstvo
evrskega območja se je v zadnjem lanskem četrtletju na letni ravni skrčilo za
0,9 odstotka. To je največ po letu 2009. Nemčija, Francija in Italija so se
odrezale slabše od napovedi. Države G20 bi morale zavzeti bolj
odločno stališče glede valutne manipulacije, je dejal ruski finančni
minister ob robu srečanja G20, po tem ko je G7 objavil nasprotujoče si izjave o
valutnih vojnah v zadnjih dneh.
Če se vrnem k Rogersu, ki pravi, da
bi nas moralo resnično skrbeti, saj bo dolar vse bolj izgubljal na svoji
vrednosti. Vse večje količine dolarjev v obtoku je jasen signal, da se težave
samo prestavljajo v prihodnost in slej ko prej se bomo morali soočiti z
njimi. Rogers vidi največje upanje v
surovinah. Za zlato in srebro pravi, da ju definitivno ne bo prodajal.
Če imamo krizo v zahodnem svetu, pa
se države v razvoju želijo zaščititi.
Rusija naj bi bila po
uradnih podatkih v zadnjem desetletju največji kupec zlata za lastne rezerve,
poroča Bloomberg. Mnogi sicer menijo, da je največji uvoznik Kitajska.
Zagotovo tega ne moremo trditi, saj Kitajska o svojih zlatih rezervah ne poroča
že zadnja 4 leta. Južna Afrika, ki je bila
dolga desetletja prvi proizvajalec zlata, to vlogo izgublja, saj so jo
Kitajska, Avstralija in ZDA prehitele že vsaj v letu 2011.
Ruski predsednik Putin
je vse večje nakupe zlata komentiral: »ZDA so svoj položaj velesile in dolarja
kot svetovno rezervno valuto preveč izkoriščale oz. celo zlorabile. Sedaj pa
jim uspeva svoj denar vse bolj
razvrednotiti s kvantitativnim sproščanjem velikih količin dolarja na trg
(QE).« Centralna banka ZDA namreč vsak mesec na trg sprosti okoli 80 milijard
dolarjev sveže natisnjenega denarja. Gotovo tudi v tem sproščanju tičijo nove rekordne vrednosti, ki jih dosegajo
ameriški borzni indeksi. Evropa (na čelu z Nemčijo) igra vsaj nekoliko bolj
konzervativno vlogo, saj se ne želi toliko zadolževati, temveč tudi varčevati.
A tudi države EU še zdaleč niso iz krize. Verjetno
krize še nismo doživeli v vsej razsežnosti.
Naj tokrat zaključim z zanimivimi
uradnimi podatki o nakupih zlata s strani centralnih bank. Za celo leto 2012 centralne banke beležijo najvišje
vrednosti nakupa vse od leta 1964 in to v skupni v višini 534,6 ton (letna
proizvodnja je okoli 2.500 ton). Uradna razlaga je, da želijo zaščititi svoje
nacionalne interese. Pa mi? Smo mi že (dovolj) zaščitili svoje osebne
premoženjske interese? Priložena tabela prikazuje rast cen zlata v zadnjih
letih. Na zlato moramo gledati kot
investicijo na vsaj srednji rok (3-4 leta). Podobno tudi srebro, ki ga je
dobro držati še nekoliko dlje (5-6 let). Bolj kot se bo kriza poglabljala, bolj
bo to vplivalo na prihodnjo rast cen surovin.