Če propadajo podjetja, naj propadejo tudi banke

Islandski premier Olafur Grimsson je prepričan, da lahko mirno pustimo propasti tudi banke, ki so to krizo povzročile. »Zakaj se obnašamo, kot da bi bile banke svetišče modernega gospodarstva? V čem se banke razlikujejo od drugih podjetij, kot recimo telekomunikacije ali transport?« Izjavo preprosto utemeljuje: »banke so privatna podjetja in če so naredile napake, naj za to plačajo«.

BIS banka, banka za mednarodne poravnave oz. centralna banka centralnih bank, je leta 2007 opozorila na grožnjo bankrota razvitih držav. Njene napovedi se uresničujejo. V zadnji analizi pa opozarjajo, da lahko pride do zloma trga obveznic. Govorijo o »ekstremnem balonu, ki lahko privede do kolapsa finančnega sistema«. Obveznice vemo, so denarna oblika naložb.

Še en primer bi rad navedel. Dolg evroobmočja je leta 2007 znašal 40 % prihodka EU držav. Danes pa znaša že skoraj 100 %. Dolg evroobmočja se je v zadnjih šestih letih povišal za kar 250 %. Dodajmo k temu še podatek za ZDA: če se združenim državam obresti na dolg dvignejo za samo 1 %, bi to pomenilo 160 milijard novega dolga samo iz naslova obresti (Slovenija z davki trenutno zasluži okoli 7 milijard).

Nepredstavljivi podatki, a vsi sporočajo eno: z našim denarjem je nekaj hudo, hudo narobe. Se potem čudimo, da centralne banke po celem svetu (zlasti držav v razvoju) kupujejo zlato? V letu 2012 so kupile toliko zlata, kot nazadnje leta 1964. Kje je razlog? Po uradni definiciji želijo s tem zaščiti nacionalno premoženje in ga razpršiti predvsem stran od obveznic.

Na koncu še vprašanje: je cena zlata torej res že precenjena? Ali ni že zadnji čas, da dolgoročne prihranke odstranimo z bank in denarnih naložb ter jih primerno zaščitimo?