Zlato pa pada

Recesija se poglablja v številnih državah sveta. Številni ekonomisti opozarjajo, da se ekonomija ZDA sesuva, ljudje pa tega niti ne opazijo, saj medijska 'mašinerija' opravi svoje. Jim Rogers, eden največjih mednarodnih analitikov, v intervjuju za Reuters svetuje, da se pripravimo na najslabše scenarije v ekonomiji v letih 2013 in 2014. Po njegovih besedah živimo v iluziji, da se bo z letom 2013 gospodarstvo izboljšalo v ZDA in Evropi, kot nam zagotavljajo nekateri politiki. 

Gospodarstvo evrskega območja se je v zadnjem lanskem četrtletju na letni ravni skrčilo za 0,9 odstotka. To je največ po letu 2009. Nemčija, Francija in Italija so se odrezale slabše od napovedi. Države G20 bi morale zavzeti bolj odločno stališče glede valutne manipulacije, je dejal ruski finančni minister ob robu srečanja G20, po tem ko je G7 objavil nasprotujoče si izjave o valutnih vojnah v zadnjih dneh.

Če se vrnem k Rogersu, ki pravi, da bi nas moralo resnično skrbeti, saj bo dolar vse bolj izgubljal na svoji vrednosti. Vse večje količine dolarjev v obtoku je jasen signal, da se težave samo prestavljajo v prihodnost in slej ko prej se bomo morali soočiti z njimi. Rogers vidi največje upanje v surovinah. Za zlato in srebro pravi, da ju definitivno ne bo prodajal.

Če imamo krizo v zahodnem svetu, pa se države v razvoju želijo zaščititi. Rusija naj bi bila po uradnih podatkih v zadnjem desetletju največji kupec zlata za lastne rezerve, poroča Bloomberg. Mnogi sicer menijo, da je največji uvoznik Kitajska. Zagotovo tega ne moremo trditi, saj Kitajska o svojih zlatih rezervah ne poroča že zadnja 4 leta. Južna Afrika, ki je bila dolga desetletja prvi proizvajalec zlata, to vlogo izgublja, saj so jo Kitajska, Avstralija in ZDA prehitele že vsaj v letu 2011. 

Ruski predsednik Putin je vse večje nakupe zlata komentiral: »ZDA so svoj položaj velesile in dolarja kot svetovno rezervno valuto preveč izkoriščale oz. celo zlorabile. Sedaj pa jim uspeva svoj denar vse bolj razvrednotiti s kvantitativnim sproščanjem velikih količin dolarja na trg (QE).« Centralna banka ZDA namreč vsak mesec na trg sprosti okoli 80 milijard dolarjev sveže natisnjenega denarja. Gotovo tudi v tem sproščanju tičijo nove rekordne vrednosti, ki jih dosegajo ameriški borzni indeksi. Evropa (na čelu z Nemčijo) igra vsaj nekoliko bolj konzervativno vlogo, saj se ne želi toliko zadolževati, temveč tudi varčevati. A tudi države EU še zdaleč niso iz krize. Verjetno krize še nismo doživeli v vsej razsežnosti.

Naj tokrat zaključim z zanimivimi uradnimi podatki o nakupih zlata s strani centralnih bank. Za celo leto 2012 centralne banke beležijo najvišje vrednosti nakupa vse od leta 1964 in to v skupni v višini 534,6 ton (letna proizvodnja je okoli 2.500 ton). Uradna razlaga je, da želijo zaščititi svoje nacionalne interese. Pa mi? Smo mi že (dovolj) zaščitili svoje osebne premoženjske interese? Priložena tabela prikazuje rast cen zlata v zadnjih letih. Na zlato moramo gledati kot investicijo na vsaj srednji rok (3-4 leta). Podobno tudi srebro, ki ga je dobro držati še nekoliko dlje (5-6 let). Bolj kot se bo kriza poglabljala, bolj bo to vplivalo na prihodnjo rast cen surovin.