Srebro - ena najredkejših kovin

Srebro spada med 10 najbolj redkih kovin na svetu. To prikazuje barvni periodni sistem,

kjer so z rdečo označene vse kovine, ki jih bo začelo slej ali prej primanjkovati, z rdečo/rumeno pa so označene kovine, ki jih bo primanjkovalo ob naraščajočem povpraševnaju.

Predvsem zaradi industrijskega povpraševanja bi lahko srebra hitro začeli primanjkovati. Težava je, da se srebra reciklira bistveno manj kot se ga porabi. Že danes v svetu opažamo naraščajoče povpraševanje po srebru. Tudi s strani centralnih bank. Ena največjih bank, banka JP Morgan je v tem letu drastično povečala svoje zaloge srebra. Vodilni zatrjujejo, da se bodo "krize pojavljale znova in znova". Pričakujejo, da bo v naslednji pomembnejšo vlogo odigralo ravno srebro?

Poleg tega je srebro danes izjemno poceni (3 leta se cena še ni premaknila iz svojih najnižjih vrednosti). Zaradi tega predstavlja izredno dobro naložbeno, nakupno priložnost. Tega vsekakor ne gre zamuditi. Tudi tisti, ki smo srebro kupovali že po precej višjih vrednostih, zdaj si še lahko zmanjšamo povprečno nakupno vrednost.

Kaj se dogaja s skladi in kaj z nadaljnjimi vplačili

Tokrat objavljam povzetek zanimivega

komentarja, ki so ga objavili na spletnem portalu za vzajemne sklade, vzajemci.com. Nastal je ob zadnji korekciji delniških trgov, ko so ti ponovno padli za 5-15 %. Obvezniški sklad in sklad denarnega trga se dobro držita.

»Padci na delniških trgih so lahko zelo boleči za povprečnega vlagatelja. Obenem pa ponavadi predstavljajo tudi eno izmed najboljših priložnosti za prihodnje nadpovprečne rezultate.« Takšni trenutki so seveda zelo vzpodbudni za mesečne ali občasne varčevalce.

»Kako so ti padci vplivali na varčevalce, ki so v sklade investirali pred tremi ali petimi leti?« »Povprečna triletna donosnost vseh vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji znaša +7,1 odstotka. Povprečna petletna donosnost vseh vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji pa je +8,3 odstotka.«

Najbolje so jo odrezali skladi, ki vlagajo v tehnološki in farmacevtski sektor. Tu velja previdnost še toliko bolj, ker skladi (še) niso doživeli negativne korekcije.  
Najslabše pa so jo odnesli tisti vlagatelji, ki so investirali v sektor surovin, tudi plemenitih kovin. To ne velja za vse tiste, ki v omenjena sektorja vlagate z občasnimi ali rednimi mesečnimi vplačili, saj smo s tem kupovali tudi cenejše točke vzajemnih skladov. Ti nakupi se bodo obrestovali ob ponovni rasti trga. 

»S tem spet prihaja v ospredje eno najstarejših borznih pravil. Kupuj, ko vsi prodajajo in prodajaj, ko vsi kupujejo. Za preudarnega in racionalnega vlagatelja nastopa čas nakupov s popustom, saj so delnice nekaterih odličnih podjetij izgubile že 25 in več odstotkov. Zadeti dno je tako kot zadeti vrh praktično nemogoče in zgolj in samo posledica sreče. Kupovati v času 'popustov' na borzah je težko,« a za pogum bomo nagrajeni. 2016 bo leto, ko bo možno izredno poceni kupovati točke marsikaterega odličnega sklada in bodočega zmagovalca. Ne zamudite tega.«

Če povzamem: Svojim strankam v letu 2016 svetujem disciplino pri rednih mesečnih vplačilih v različne vzajemne sklade in plemenite kovine.

Graf prikazuje kakšne donose so borze doživele po korekcijah v 5 in 10 letnem obdobju. Potrpežljivost se splača!

Borze se spet majejo, surovine pod pritiskom

Novo leto se je na borzah začelo šokantno. Ameriški borzni indeks Dow Jones je izgubil 11 % svoje vrednosti,

nemški DAX je izgubil kar 19 % vrednosti. Največje pretrese pa je doživela kitajska borza, borzni indeks CSI 300 je v enem mesecu zgrmel za 25 %. Zgodile so se največje izgube po letu 2011. Kljub temu ostajajo osrednji indeksi daleč nad najvišjimi vrednostmi iz leta 2007, ko so se borze zaradi prenapihnjenosti delnic praktično prepolovile. Vedno več analitikov (Soros, Buffet) svari, da je svet pred novo krizo.

Ta v gospodarstvu ni vse rožnato pritrjujejo tudi surovine, ki ena za drugo dosegajo rekordno nizke vrednosti. Baker se nahaja na več kot 6 letnemu dnu, nafta na 11 letnem dnu (prvič je cena za sodček spet padla pod 30 dolarjev), podobno tudi aluminij, železo in plemenite kovine.

Vse od začetka finančne krize pred skoraj desetletjem so centralne banke z izjemnimi ukrepi (nižanje temeljnih obrestnih mer, kvantitativno sproščanje oz. tiskanje denarja) bolj kot gospodarstvu pomagale finančnim trgom. Ta monetarna iluzija pa se počasi končuje. Ameriška centralna banka FED je vsaj zaenkrat nehala tiskati denar in začela počasti dvigovati medbančno obrestno mero.

Medtem je tudi kitajske prebivalce začela grabiti panika in obupani želijo pretvorili svoje juane v dolarje in množično kupujejo plemenite kovine. Tudi Američani so zaposleni z menjavo svoje valute v zlato in srebro. Ameriška kovnica je v nekaj dneh januarja prodala skoraj toliko zlata in srebra, kot v celem januarju 2015 (glej graf). Povpraševanje je višje za vsaj štirikrat glede na zadnjega pol leta. Če se povpraševanje prvega dne v mesecu nadaljuje do konca januarja, bo prvi mesec leta 2016 postavil rekord vseh časov v prodaji srebra.

Zaradi povečanega povpraševanja kovnicam začenja zmanjkovati blaga. Ameriški srebrni orel ni dobavljiv že vse od sredine lanskega leta. Stisko z dobavo je čutiti tudi pri evropskih in azijskih kovnicah in dobaviteljih.

Ljudje se očitno dobro spomnijo, da je v času finančno-gospodarskih težav najbolje imeti pri sebi nekaj fizične plemenite kovine. Tudi pri padcih v zadnjih tednih igrajo plemenite kovine odločilno vlogo. Morda je sedaj ena zadnjih priložnosti, da lahko surovine nabavimo poceni, pred ponovno rastjo, ki se mora zgoditi kmalu.

Analize govorijo v prid zlatu

Dogajanje v svetu je nenavadno in še bolj negotovo. Denar se tiska kot se verjetno še nikoli v zgodovini ni. Posledično smo še pred meseci spremljali rekordno rast delniških trgov (trenutno so trgi tudi 20 ali več odstotkov pod takratnimi nivoji). Danes nam vlade sporočajo nove številke gospodarske rasti, čeprav v realnem gospodarstvu še vedno govorimo o močnem krču. Posledično so tudi cene surovin (tudi plemenitih kovin) rekordno nizke. V bančnem sistemu imamo rekordno nizke obresti, govorimo o ničelnih obrestih, vedno pogosteje zasledimo tudi informacijo o negativnih obrestih (da morate plačati, ker imate denar na banki).

Ustavil bi se ob grafu (glej sliko), ki spremlja razmerje med borznim indeksom največjih ameriških podjetij S&P in ceno zlata v dolarjih. Razmerje se nahaja točno na nivojih let 2008/09, ko smo videli največji borzni padec v tem tisočletju. To pomeni, da so tudi danes delnice vrednotene izredno visoko v primerjavi s surovinami oz. zlatom. Ko je bilo nazadnje takšno razmerje, smo bili priča močnemu upadu vrednosti delnic in močnemu dvigu cen surovin. Analitiki so si enotni, da do padca delnic mora priti in prav tako, da se cene surovinam morajo dvigniti. Delni padec smo videli v zadnjem mesecu, kot posledica dogajanj v Grčiji in na Kitajskem. Kaj bo sledilo, bomo videli.

Številke in matematika nam kažejo, da so sedanji časi eni najprimernejših za vstop na trg surovin (recimo preko delnic), še zlasti plemenitih kovin (v fizični obliki), ki so bile močno zmanipulirane navzdol, kar je tudi že bilo večkrat dokazano. Seveda govorimo o delu premoženja s katerim je smiselno izkoristiti pozitiven trend, ki se napoveduje.

Junij med najprimernejšimi meseci za nakup zlata

Hiter pogled na trg zlata daje občutek, da je to mrtva naložba, ki ne prianša koristi. Pa vendar je povprečen donos zlata v zadnjih 5 letih dobrih 7 odstotkov, v 10 letih kar 13 odstotkov (gledano v evrih seveda). Pa pustimo donos ob strani.

Januarja se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Švica je odpravila vezavo franka na evro. V istem trenutku je evro zgrmel skoraj 30 odstotkov in se nato ustalil pri 15 odstotkih nižji vrednosti. Praktično istočasno je zlato v evrih pridobilo dobrih 15 odstotkov. To je tudi zgodovinska vloga zlata - ohranjanje realne vrednosti.

Trenutno pa se vrednost zlata nahaja na januarskem nivoju. Statistično gledano sta junij in julij najprimernejša meseca za nakup zlata. Sledijo trije meseci rasti. Povprečno zlato pridobi okoli 5 odstotkov svoje vrednosti. Oktobra se največkrat ponovno zgodi negativna korekcija in nato ponovna rast pred novim letom.

Euribor

V življenju pride trenutek, ko brez kredita preprosto ne moremo izpeljati finančnih načrtov, ki smo si jih zastavili. Večina ljudi se kreditov na nek način boji – zaradi vseh posledic, ki jih prinaša (stroški, obveza, zastavitev premoženja, ipd). Kredit pa vendarle ni tako slab, kot bi se sprva zdelo. A o tem več na koncu prispevka.

Na spletnem portalu siol.net je bil objavljen zanimiv prispevek o obrestnih merah kreditov. Osnovno vprašanje pri kreditu je ali vzeti fiksno obrestno mero ali raje spremenljivo. Fiksne obrestne mere so vsaj enkrat višje, kot spremenljive (pribitek banke + euribor) in se gibljejo tudi okoli 6 odstotkov ali višje. Spremenljiva pa je odvisna od medbančne obrestne mere t.i. euribor, ki ga pa centralna banka lahko zviša. Omenjeni spletni portal zapiše: »zaradi velikih finančnih injekcij gospodarstvu v evrskem območju zgoditi, da se bo počasi začela povečevati inflacija, ki pa jo Evropska centralna banka (ECB) praviloma kroti z višanjem obrestnih mer, tudi euribora«.

Pred nami je torej gotovo višja inflacija, na katero na tem mestu opozarjamo že od začetka gospodarske krize. Za brzdanje inflacije centralne banke uporabljajo ukrep, da dvigujejo obresti. Torej se dvignejo obroki vsem, ki imajo svoj kredit vezan na spremenljivo obrestno mero. Ob tem bi še enkrat poudarili, da se vzporedno z dvigom obresti  dviguje tudi inflacija. Inflacija pa pomeni razvrednotenje denarja, deloma tudi našega kredita. Torej dvig obresti ni nujno slab.

Pa se lahko dvigne tudi fiksna obrestna mera? Pogosto da. To je tudi zapisano kot opozorilo v kreditnih pogodbah. V primeru nepričakovanih dogodkov ali ob delovanju višji sil, si banka ohranja pravico, da dvigne tudi fiksno obrestno mero. Kaj bi se moralo zgoditi, lahko samo ugibamo. Prav pa je, da smo pred odločitvijo za kredit seznanjeni tudi s to možnostjo.

Kako kredit izkoristiti sebi v prid

Bankam in državi je v interesu, da smo zadolženi, ker smo potem preprosto odvisni od njih. Zato je modro, da kredit tudi izkoristimo sebi v prid. Kako? Pogosto si lahko s podaljšanjem dobe odplačevanja zmanjšamo obrok kredita. Nižji obrok je lažje odplačevati! S tem pa dobimo priložnost, da razliko vzporedno s kreditom varčujemo na različnih naložbenih računih (nikakor ne v denarju). Donos takšnega varčevanja nam bo pokril vse obresti kredita in v določenem trenutku (ponavadi na polovici dobe odplačevanja kredita) začel ustvarjati dobiček.

Če ne moremo podaljšati dobe odplačevanje, pa je priporočljivo, da vsaj 10 % kredita naložimo v različne naložbe. S tem imamo na strani rezervo, če bi se v določenem obdobju pojavile težave odplačevanja kredita. Istočasno pa nam donos naložb pokriva negativne obresti kredita. Kredit lahko torej izkoristimo tudi sebi v prid!

Švica ponovno neodvisna od evra

Švica je očitno ukrepala in po treh letih prekinila vezavo z evrom. Švicarji so s tem jasno pokazali, da ima evro

velike težave in ne želijo toniti skupaj z njim. Po zavrnitvi referenduma o zlatem kritju franka je centralna banka zavrnila tudi povezavo z evrom in postala samostojnejša valuta.

Trg je seveda reagiral. Švicarske delnice so utrpele močan padec, ljudje se bojijo, da se bo obrestna mera libor ponovno začela dvigovati in evro je izgubil okoli 16 % svoje vrednosti (iz 1,2 je padel na 1,02 za 1 evro – v času pisanja prispevka). Danes so torej ponovno veseli tisti, ki hranijo denar v švicarskih frankih.

Padec evra je pozitivna novica tudi za vse tiste, ki varčujejo v zlatu ali srebru. Zlato, kot ohranjevalec vrednosti, je reagiralo na padec evra in pridobilo 3,6 % svoje vrednosti. To je trenutno manj, kot ja izgubila valuta, a na zlato je potrebno gledati na daljše časovno obdobje, ko bo še znatno pridobivalo na vrednosti.

Zanimiva prelomnica bo tudi odločitev centralne banke Evrope (ECB), o tem ali bo tiskala denar in odkupovala slabe obveznice. Kratkoročno lahko verjetno napoved tiskanja okrepi evro, dolgoročno pa bo to imelo negativne posledice. Saj z novim zadolževanjem rešujejo stare dolgove. Začaran krog?!?

To seveda ne pomeni, da se bo zlato ves čas vzpenjalo. Vmes bodo seveda tudi negativne korekcije, kar je normalno za zdravi trg. Presenetljiva odločitev švicarske centralne banke pa daje jasno vedeti, da lahko v prihodnje podobne nenadne poteze trge močno pretresejo. Ruski rubelj je recimo v nekaj mesecih izgubil več kot polovico svoje vrednosti. Lahko tudi surovine v nekaj dneh ali tednih podvojijo svojo vrednost?